Odsotnosti z dela – katere so še poleg dopusta?

Odsotnosti z dela – poznate »vse vrste«?

Odsotnosti z dela je več vrst. Po delovnopravni zakonodaji ima delavec pravico tudi do drugih odsotnosti z dela. Katere so te? Če bi potrebovali svetovanje iz pravnega področja imamo v našem podjetju odlično pravno službo. Za njihove storitve in ponudbo lahko pokličete na 01/600-1530 ali pa nam pišete na data@data.si.

Odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin

Poleg plačanega letnega dopusta, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa tudi odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin. Delavec ima v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni. Med odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin sodijo:

  • lastna poroka;
  • smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
  • smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
  • smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj;
  • hujša nesreča, ki zadane delavca;
  • spremstvo otroka oz. učenca prvega razreda v šolo na prvi šolski dan.

Za vsak posamezen zgoraj naštet primer ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan.

Kateri so še drugi primeri odsotnosti z dela?

Med druge primere odsotnosti z dela lahko štejemo še odsotnost z dela ob praznikih RS, ki so določeni kot dela prosti dnevi, odsotnost zaradi izobraževanja, odsotnost zaradi izrabe materinskega oz. očetovskega ali starševskega dopusta ipd. V nekaterih primerih lahko odsotnosti z dela določajo tudi drugi zakoni. Tak je na primer Zakon o stavki (ZStk). V njem določeno, da organiziranje stavke oz. udeležba v njej pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom, ne pomeni kršitve delovne obveznosti. To pomeni, da ne sme biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske ter materialne odgovornosti delavca. Prav tako pa posledica ne sme biti prenehanje delovnega razmerja.

Med odsotnosti z dela spada tudi bolniška odsotnost

ZDR-1 tudi določa, da je delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ter tudi v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Več o sami bolniški odsotnosti smo pisali v začetku leta, ko je prišlo do nekaterih sprememb. Od začetka marca 2022 delodajalec namreč krije le prvih 20 dni bolniške odsotnosti (in ne več 30 kot je to veljalo prej). Po 20 dneh bolniško odsotnost krije ZZZS. Pri tem velja omeniti še eno posebnost – med odsotnosti z dela spada tudi darovanje krvi. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela na dan dejanskega (prostovoljnega) darovanja krvi (100 % bolniško nadomestilo).

 

VIR: DATA.SI