Odstranjevanje ambrozije, Kozje, Savinjska regija
Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb.
Vsak lastnik mora v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu raslin ambrozijo na svojem zemljišču odstraniti.
V Kozjanskem parku so začeli z odstranjevanjem invazivnih rastlin ob reki Bistrici. V tem času odstranjujejo enoletno suholetnico, japonski dresnik, orjaško zlato rozgo, žlezavo nedotiko in ambrozijo. Pomembno je odstranjevanje invazivk pred cvetenjem oz. pred tvorbo semen.
Sredstva za odstranjevanje invazivnih vrst so v Kozjanskem parku, Savinjska regija, letos pridobili iz Sklada za podnebne spremembe iz proračunske postavke, ki je namenjena izvajanju upravljavskih nalog in investicijam v povezavi z blaženjem in prilagajanjem na podnebne spremembe.
Tukaj si lahko preberete članek o tujerodnih vrstah, objavljen v časopisu OKO, 27. junija 2019.
Svoja opažanja tujerodnih vrst v okolju lahko sporočate tudi preko informacijskega sistema INVAZIVKE, ki deluje na spletnem naslovu www.invazivke.si. Aplikacija, ki jo je izdelal Gozdarski inštitut Slovenije v okviru projekta LIFE Artemis je zasnovana tako, da svoja opažanja lahko sporoča vsak, potrebno se je le registrirati.
Tukaj pa si lahko ogledate knjižico INVAZIVNE RASTLINE IN KMETIJSTVO, ki so jo pripravili na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, izdalo pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
V brošuri so predstavljene najbolj problematične invazivne vrste in njihovo zatiranje.
Ambrozija je enoletna, od 5 cm do več kot 2 m visoka in razrasla rastlina. Listi so premenjalno razvrščeni, dvakrat pernato deljeni, pecelj je porasel z redkimi, dolgimi štrlečimi laski. Moška socvetja so viseči koški v dolgem pokončnem klasu na vrhu poganjkov, ženska socvetja pa se razvijejo v zalistjih. Plod je orešek, ki se razvije iz celotnega ženskega koška.
Čas cvetenja: julij–oktober.
Zrelost semen: od avgusta (septembra) naprej.
Razmnoževanje: Pelinolistna žvrklja se razmnožuje s semeni, ki dozorijo na rastlini, pozno jeseni pa popadajo na tla v bližini materinske rastline, kjer prezimijo.
Rastišča: Suha ruderalna mesta, cestni robovi, bližina ptičjih krmilnic, tudi njive.
Odstranjevanje: Najučinkovitejša metoda je ročno puljenje rastlin. Košnja je učinkovita le, če jo redno ponavljamo, saj se rastline lahko obrastejo. Učinkovito je tudi kemično zatiranje s herbicidi. Herbicide lahko uporabljajo le osebe z vsemi potrebnimi potrdili in dovoljenji na način, ki ne škodi ljudem in okolju!
Kam z odstranjenimi rastlinami: Če rastline odstranimo pred cvetenjem (slika 1), jih lahko posušimo in kompostiramo. Cvetoče in plodeče rastline je treba oddati v sežig.
Opozorilo: Pelod pelinolistne žvrklje je alergen. Nekaterim stik z rastlino povzroča draženje kože, zato je pri odstranjevanju smiselno uporabiti rokavice. V skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. l. RS, št. 63/10) morajo prebivalci Slovenije s svojih zemljišč odstraniti pelinolistno žvrkljo ter s tem preprečiti njeno cvetenje in plodenje.
VIR:KOZJE.SI
