Otroci v Sloveniji živijo dobro – uvrščeni smo na 9. mesto
Slovenija se je med 41 najbogatejšimi državami v poročilu Unescovega raziskovalnega centra glede na blaginjo otrok uvrstila na 9. mesto. Slovenski otroci so med najboljšimi v bralni in matematični pismenosti.
Slovenija na 9. mestu, naše sosede za nami
Unescov raziskovalni center Innocent je izdal poročilo, ki države razvršča glede na blaginjo otrok. Pri tem jih je zanimalo predvsem otrokovo duševno in telesno zdravje, pa tudi akademske in socialne veščine. Slovenija se je na lestvici uvrstila na 9. mesto. Prva mesta zasedajo Nizozemska, Danska in Norveška, saj imajo med drugim najboljše politike za podporo blaginje otrok. Naše sosede so pristale na mestih za Slovenijo. Hrvaška zaseda 11. mesto, Madžarka 15., Avstrija 16., Italija pa 19. mesto.
Med najboljšimi v bralni in matematični pismenosti
Slovenski otroci so med najboljšimi v bralni in matematični pismenosti, prav tako pa zlahka sklepajo prijateljstva. Pri merjenju akademskih in socialnih veščin so se slovenski otroci zavihteli na 2. mesto. Splošna slika je sicer slaba, saj v povprečju 40 odstotkov otrok do 15. leta v državah EU-ja in OECD-ja nima razvitih osnovnih bralnih in matematičnih veščin.
Naši otroci slabši na področju fizičnega in duševnega zdravja
Na področju fizičnega zdravja slovenski otroci zasedajo 11. mesto, kar je posledica velikega deleža debelih otrok in otrok s prekomerno telesno težo. V Sloveniji je takih skoraj tretjina.
Najslabše so se slovenski otroci na lestvici uvrstili na področju duševnega zdravja. Slovenski otroci so uvrščeni šele na 23. mesto. S svojim življenjem je namreč zadovoljnih manj kot 75 odstotkov otrok, prav tako je še vedno visoka stopnja samomorov.
Pandemija bo položaj otrok poslabšala
Slovenija se je sicer že v preteklih raziskavah o tem, kako pri nas živijo otroci, uvrščala precej visoko. A še vedno imamo številne ranljive skupine, katerih položaj je zaradi trenutne pandemije še slabši. Ob nujnih ukrepih so namreč nekateri ostali brez dostopa do zdravstvenih storitev, psiho-socialne pomoči, terapij, učne podpore itd.
Poročilo opozarja, da je prostora za izboljšave še veliko. Še posebej velik izziv bodo predstavljale negativne posledice trenutne pandemije.
VIR: DATA.SI
