Pesticidi v živilih – več vzorcev s preseženimi vrednostmi

Po podatkih, ki jih je objavila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), je delež vzorcev s preseženimi mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v živilih večji kot pretekla leta.

To je skrb vzbujajoče, saj nakazuje, da zakonodajna zaveza k zmanjšanju uporabe pesticidov ni dosežena. Po letu 2009 naj bi namreč vse države članice izvajale ukrepe za trajnostno uporabo FFS, do leta 2030 pa celo zmanjšale količino porabljenih FFS za polovico.

Države članice EU (ter Norveška in Islandija) vsako leto spremljajo ostanke sredstev za zaščito rastlin (pesticidov) v živilih na trgu. Vse leto vzorčijo predvsem rastlinsko hrano in javno objavijo rezultate v drugem letu po vzorčenju.

V nadaljevanju predstavljamo rezultate iz poročila za leto 2020, ki ga je EFSA objavila letos spomladi.

Poročilo temelji na podatkih iz nacionalnih uradnih kontrol in vključuje podatke iz programa nadzora, ki ga usklajuje oziroma predpiše Evropska komisija.

Zakaj so pesticidi pomembni?

Pesticidi ali sredstva za zaščito rastlin (fitofarmacevtska sredstva ali FFS) obsegajo širok spekter snovi z različnimi imeni in funkcijami. Običajno jih delimo v skupine glede na to, katere škodljive organizme z njimi obvladujemo.

Uporabljajo se na kmetijskih površinah, rastlinah, pridelkih, za razkuževanje tal in skladiščnih prostorov ter za zaščito že skladiščenih živil rastlinskega izvora in semen.

Pesticidi ščitijo rastline pred boleznimi in napadi žuželk ali pomagajo pri rasti in lastnem obrambnem sistemu rastlin. Vsebujejo aktivne snovi (kemikalije), lahko so sintetični ali naravni.

Sredstva so razdeljena v okrog 22 skupin, nekatera pospešujejo rast rastlin, druga se uporabljajo za razkuževanje že skladiščenih pridelkov in hrane.

Vsa pa pomagajo kmetovalcem k boljšemu hektarskemu donosu, ščitijo živila pred kvarom in s tem zmanjšujejo izgube pridelkov in tudi količino vloženega dela kmetovalca. Kmetijska dejavnost je tako donosnejša, preskrba s hrano pa naj bi bila cenejša.

Vsa pa pomagajo kmetovalcem k boljšemu hektarskemu donosu, ščitijo živila pred kvarom in s tem zmanjšujejo izgube pridelkov in tudi količino vloženega dela kmetovalca. Kmetijska dejavnost je tako donosnejša, preskrba s hrano pa naj bi bila cenejša.

Nevarnost za ljudi in okolje

Pesticidi so strupeni, zato je njihova uporaba časovno in količinsko omejena. Škodljivi so tako za okolje kot za ljudi. Lahko se izpirajo v vodo, širijo po zraku, z vnosom v tla pa skupaj z umetnim pognojevanjem in monokulturnim kmetovanjem povzročajo osiromašitev rodnosti tal.

Načini uporabe, karence in tudi ostanki teh kemikalij v živilih so zato nadzorovani. Glede na zakonodajo v EU se lahko uporabljajo le registrirana sredstva. Določene so tudi najvišje mejne vrednosti ostankov v živilih (MVO).

V EU mora vsak pesticid pridobiti odobritev za uporabo in prodajo na trgu, vsaka država članica pa mora imeti register odobrenih pesticidov. Določen je tudi način uporabe. Nakup je dovoljen le tistim, ki imajo opravljen preizkus znanja za uporabo. Odobritev in s tem registracija sta časovno omejeni: proizvajalci teh pripravkov morajo po izteku odobritve ponovno zaprositi za odobritev in registracijo.

Po letu 2009 naj bi vse države članice izvajale ukrepe za trajnostno uporabo FFS, do leta 2030 pa zmanjšale količino porabljenih FFS za polovico.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje poteka v vsaki državi članici posebej. Skupaj je bilo leta 2020 pregledanih 88.141 vzorcev, kar je 9,3 odstotka manj kot leta 2019, predvsem zaradi pandemije. Analizirali so 659 različnih aktivnih snovi, v povprečju 264 na vzorec.

12.077 vzorcev je bilo odvzetih v okviru enotno koordiniranega programa EU, 76.064 pa je vsota pregledanih vzorcev po načrtih vsake države posebej (t. i. nacionalni program nadzora). Ti so usmerjeni v proizvode, ki lahko vsebujejo ostanke pesticidov, ali v tiste, za katere so v preteklih letih ugotovili kršitve, vključno z vzorci iz tretjih držav.

Enotno koordiniran program EU za leto 2020 vključuje korenček, cvetačo, kivi, čebulo, pomaranče, hruške, krompir, posušen fižol, riž, goveja jetra in perutninsko maščobo. Enaka živila se ponovijo vsake tri leta.

Rezultati

V okviru enotno koordiniranega programa EU je MVO presegalo 1,7 odstotka vzorcev, 0,9 odstotka je bilo neskladnih. Stopnje preseganja MVO so se med letoma 2014 in 2017 ter do leta 2020 zvišale v rižu, pomarančah, hruškah in perutnini, med letoma 2017 in 2020 tudi pri suhem fižolu, kiviju in cvetači.

Največje število vzorcev z večjim številom ostankov FFS je bilo pri pomarančah, hruškah, korenčku in rižu.

Rezultati vseh 88.141 vzorcev skupaj v državah članicah EU ter Norveški in Islandiji pa so:

• V več kot polovici vzorcev (54,7 odstotka) niso našli ostankov FFS (2019: 56,6 odstotka), 40,2 odstotka vzorcev je imelo vrednosti pod MVO (2019: 39,5 odstotka), 5,1 odstotka vzorcev je MVO presegalo (2019: 3,9 odstotka).
• V 80,1 odstotka vzorcih ekoloških živil niso določili ostankov FFS, v 18,4 odstotka so bili pod MVO, presegalo jo je le 1,5 odstotka vzorcev.
• V okrog 92 odstotkih vzorcev otroške hrane niso našli ostankov FFS, 1,8 odstotka je presegalo MVO.

Koktajl – vzorci z dvema ali več pesticidi

24.057 vzorcev (27,3 odstotka) je vsebovalo ostanke dveh ali več pesticidov (2019: 27 odstotkov). V enem vzorcu jagod neznanega izvora so jih določili kar 35.

Največkrat so ostanke dveh ali več pesticidov našli v papriki, jabolkih, pomarančah, hruškah, jagodah, namiznem grozdju, mandarinah in breskvah, v predelanih živilih pa v vinu, posušenih sadežih vinske trte, pomarančnem soku, pšenični moki, makovih semenih in papriki v prahu.

Predpisani naključni vzorci ne kažejo trenda zmanjševanja ostankov pesticidov.

Najdeni nedovoljeni pesticidi

Ostanki nedovoljenih (neregistriranih) pesticidov v vzorcih, ki so presegali MVO, so bili: etilen oksid (največji delež), klorati, klordekon , klorpirifos in antrakinon.

Etilen oksid so našli v vzorcih sezamovih semen in po enem vzorcu kurkume, popra in ajde. Jeseni 2020 so v EU ugotovili, da so nekatera sezamova semena, uvožena iz Indije, potencialno tvegana za zdravje potrošnika, čemur je leta 2021 sledil eden največjih odpoklicev živil s trga.

Rezultati vzorcev živil, kupljenih v Sloveniji

Iz poročila Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) povzemamo nekaj pomembnih rezultatov monitoringa.

Na vsebnost ostankov pesticidov je bilo preiskanih 852 vzorcev živil. Po izvoru je bilo 285 vzorcev (33,4 %) iz Slovenije, 345 vzorcev (40,5 %) iz drugih držav EU, 216 vzorcev (25,4 %) iz tretjih držav in 6 vzorcev (0,7 %) iz držav EU in zunaj EU.

Analize so pokazale, da 466 vzorcev (54,7 odstotka) ni vsebovalo ostankov pesticidov, v 23 vzorcih (2,7 odstotka) pa so presegali MVO.

ZPS nasvet

Vsaj 50 odstotkov vzorcev je brez določljivih vrednosti ostankov pesticidov.

Pesticidov v živilih ne vidimo, lahko pa “razredčimo” vnos nevarnih kemikalij tako, da se prehranjujemo pestro in ne kupujemo vse pri enem pridelovalcu ali iz enega samega vira oziroma izvora živil.

Avtorica: Marjana Peterman  

 

VIR: ZPS.SI