Piki žuželk so lahko nevarni
Le kaj je bolj nadležnega kot obleganje čebel, os in drugih žuželk takoj, ko si končno privoščimo nekaj minutk odmora na domači vrtni terasi? Nezaželeni gostje postanejo še veliko bolj nadležni, ko vzamemo v roke košček sadja, sladke pijače ali sladoleda. In idile je v trenutku konec. Še toliko bolj, če sodimo med tiste, ki so na tovrstne pike alergični.
Simptomi po piku?
Piki večine žuželk so na videz podobni in niso posebno nevarni. Žuželka vbrizga pod kožo slino ali strup, kar povzroči majhno srbečo oteklino, ki traja nekaj ur ali dni, pojavi se srbenje in pekoča bolečina ter omrtvičenje ali mravljinci v prizadetem predelu. To je blaga alergijska reakcija, ki s časoma izzveni. Piki strupenih žuželk povzročijo močno bolečino, mišične krče, bolečine v trebuhu, vročino in mrzlico, težko dihanje in požiranje, moten govor, krče. Včasih pa piki žuželk povzročijo smrtno nevarno alergično reakcijo, znano kot anafilaktični šok. Pojavi se hitro otekanje okoli oči, ustnic, jezika ali v žrelu, težko dihanje, piskanje pri dihanju ali hripavost, hudo srbenje, krči, omrtvičenost, omotica, rdečkast izpuščaj, krči v trebuhu in izguba zavesti. V teh primerih sta potrebna takojšnje ukrepanje in zdravniška pomoč!
Kaj se dogaja v telesu ob alergijski reakciji?
Alergija po piku žuželke je imunsko dogajanje, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. Dovzetni posamezniki se takrat senzibilizirajo, tvorijo se specifična protitelesa, ki se vežejo na posebne celice imunskega sistema (mastocite). Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa, kar ima za posledico sproščanje mediatorjev iz mastocitov. Mediatorji delujejo na gladko mišičje v žilah, bronhijih, prebavilih ter povzročajo simptome alergijske (preobčutljivostne) reakcije.
Katere žuželke povzročajo alergijo?
V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije na strupe ostalih žuželk (npr. obadov) so izjemno redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med sabo podobna sta tudi strupa ose in sršena. Samo čebela pusti želo na mestu pika. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, piki čebel so možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh.
Ali je vsaka neprijetnost po piku alergija?
Vsaka neprijetnost po piku žuželke ni alergija. Strup žuželk vsebuje biogene amine in beljakovine, zato je pik vedno boleč! Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče. Pri piku večjega števila žuželk se lahko v telo vnese takšna količina strupa, da pride do zastrupitve. O alergiji govorimo samo, ko pri senzibilizirani osebi pride do simptomov, ki so posledica vezave strupa na specifična protitelesa.
Kaj je sistemska in nevarna reakcija po piku?
Sistemska in nevarna je alergijska reakcija takrat, ko se po piku simptomi pojavijo po celem telesu. Nevarna je težka sistemska preobčutljivostna reakcija, pri kateri so prizadeta dihala in obtočila.
Kaj storimo ob piku?
Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Pri pikih čebele v koži ostane želo. Previdno ga izpraskamo z nohtom ali noževo konico (ne odstranjujemo ga s pinceto, da ne bi iztisnili v rano še več strupa). Če smo daleč od doma in nimamo s seboj ustreznega pripravka, lahko poskusimo tudi s slojem sode bikarbone, ki ublaži srbenje, strup pa nevtraliziramo s kisom ali limoninim sokom. Nato nanesemo na mesto pika mazila za blaženje vnetne reakcije, ki se dobijo v lekarni brez recepta (gel z antihistaminiki, aloe vera, arnika, kamilica,…). Novejši pripravki vsebujejo amonijak, ki nevtralizira strup in tako prepreči alergijsko reakcijo. Prav tako je dobrodošel pripravek iz kalcija, ki ga stopimo in popijemo.
Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč (2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida). Če grozi anafilaktičen šok, je potrebno injicirati avtoinjektor adrenalina. Obisk zdravnika je v primerih hujše preobčutljivostne reakcije (dušenje, omotica, anafilaktični šok) nujen!
S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za pik žuželke?
Bolniki, ki so preobčutljivi za strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika. Take situacije so: nabiranje cvetočega cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je potrebno obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Nikoli ne puščajte kozarca s pijačo nepokritega. V njem se lahko nahaja žuželka, ki nas ob pitju piči v usta ali grlo, kjer je reakcija lahko usodna. Pozornost namenimo tudi, ko pobiramo perilo, ki se je sušilo na prostem in ga zato dodobra stresimo. Pogosto vanj zaidejo žuželke, ki nas lahko naknadno popikajo. To je še zlasti nevarno za otroke. Tudi, ko sedemo v avtomobil, bodimo pozorni in se prepričajmo, da v njem ni čebele ali ose. Dokazano je namreč, da je nadležno obleganje žuželk in mrčesa pogost vzrok prometnih nesreč. Prav tako je smiselna uporaba odganjalcev mrčesa in žuželk (repelenti), ki se dobijo v lekarni brez recepta.
Družbe žuželk se nikoli ne bomo mogli docela znebiti, pa najsi bodo še tako nadležne. Poskrbeti pa moramo, da njihova družba vsaj ne bo nevarna.
