Posojila s spremenljivo obrestno mero
V tem prispevku govorimo o ničelnih mejah euriborja, seveda pa to lahko enako velja za katero koli spremenljivo medbančno ponudbeno obrestno mero, ki bi jo kreditodajalec uporabil za namene posojilne pogodbe.
Večina bank in hranilnic je pri posojilih s spremenljivo obrestno mero s posebnim določilom zavarovala svoje marže pred učinkom negativnega euriborja. Niso pa naredile podobnega koraka v smeri krepitve varstva potrošnika (kreditojemalca) in določile skrajne meje, ki jo euribor lahko prestopi v primeru rasti.
Ničelni euribor – sestavni del cene posojila s spremenljivo obrestno mero
Spomnimo, obresti za posojilo s spremenljivo obrestno mero so sestavljene iz referenčne obrestne mere, običajno je to 6-mesečni euribor, in obrestnega pribitka (obrestne marže).
Zadnji ostaja praviloma nespremenjen do izteka posojila, vrednost euriborja pa se skozi celotno odplačilno dobo spreminja, tako navzdol kot navzgor. Njegovo zvišanje pomeni dvig mesečne obveznosti in višje stroške posojila oziroma nasprotno, če se referenčna obrestna mera zniža.
Vendar ta zakonitost ne velja povsem v času negativne vrednosti euriborja.
Večina bank in hranilnic je namreč s posebnim pogodbenim določilom, za zaščito svoje marže, v posojilnih pogodbah omejila skupno obrestno mero posojila na višino, pri kateri negativni euribor nima vpliva (šteje kot vrednost nič), obresti pa določa zgolj višina pogodbenega pribitka (obrestna marža).
Poglejmo še na primeru (obrestna mera: 6M euribor + 1,8 %). Dokler je euribor negativen, skupna obrestna mera ne more pasti pod 1,8 %.
Zaščita marže na račun potrošnikov
Če takšna »formula« obrestne mere služi interesom kreditodajalcev, pa za kreditojemalce velja ravno nasprotno. Od negativnega euriborja (ki bi sicer zmanjšal višino pribitka) namreč nimajo prav nobene koristi, posojilo ni nič cenejše, tudi mesečna anuiteta ni nič nižja.
Skozi to perspektivo se potopimo v številke in poglejmo učinek obrestnega dna (euribor = 0) na višino obresti za različne scenarije posojil, sklenjenih v letu 2016.
Stolpec A prikazuje znesek obresti z uporabo obrestnega dna, stolpec B pa višino obresti, če bi kreditodajalec pri njihovem obračunu upošteval negativno vrednost euriborja (pri tem smo za izračun uporabili povprečno vrednost euriborja -0,27 %).
Primer 1: Potrošniško posojilo
Primer 2: Potrošniško posojilo
Primer 3: Stanovanjsko posojilo
Rezultati so zgovorni. Obresti bi bile občutno nižje z upoštevanjem negativnega euriborja – v prvem primeru bi potrošnik prihranil 59 evrov, v drugem 226 in v tretjem 2187* evrov (ker posojilo v zadnjem primeru še traja, so obresti izračunane za obdobje preteklih šest let).
Omejitev zgolj navzdol, ne pa tudi navzgor
Če so kreditodajalci v definicije obrestnih mer vgradili spodnjo mejo, pod katero euribor ne more pasti, pa o njegovi omejitvi navzgor (nad 0) v posojilnih pogodbah ni niti besede.
To pomeni, da se bo hkrati z euriborjem v enaki meri spremenila tudi skupna obrestna mera – višja kot bo, večji bo skupni znesek obresti, ki jih bo potrošnik plačal v času trajanja posojila.
“Posojilodajalci euriborja ne upoštevajo, vse dokler se njegova vrednost ne dvigne nad nič.”
Seveda bo prehod euriborja v pozitivno območje vplival tudi na znesek kreditnih obrokov, pri čemer bo kreditodajalec njihovo višino v pogodbeno določenih časovnih intervalih prilagajal višini obrestne mere.
Zlasti ko gre za večja stanovanjska posojila z dolgo dobo odplačevanja, lahko dvig obrestnih mer pomembno vpliva na finančni položaj posojilojemalca, še posebej, če do rasti pride že v zgodnji fazi odplačevanja pogodbe.
Vzemimo primer sklenitve 20-letnega stanovanjskega posojila s spremenljivo obrestno mero v višini 150.000 evrov. Ob postopni rasti šestmesečnega euriborja, z njegove ničelne vrednosti na npr. en odstotek v prvih dveh letih odplačevanja (polletna rast za 0,25-odstotne točke), bi začetna anuiteta posojila narasla s 745 evrov na 812.
Negotovost glede euriborja
Čeprav so v zadnjih letih vrednosti euriborja najnižje v zgodovini, se lahko to v prihodnje spremeni. Do kod se lahko povzpne, ni mogoče napovedati.
Vsekakor pa večjih rasti navzgor (in posledično precej višjih stroškov odplačevanja posojila) ni mogoče izključiti, kar ne nazadnje kaže tudi zgodovina gibanja euriborja.
Tekoče vrednosti 6M euriborja si lahko preverite na https://www.euribor-rates.eu.
Združenje bank slovenije smo pozvali k ukrepanju
Takšna praksa, ko kreditodajalec zaščiti sebe in v kreditnih pogodbah omeji spremenljivi del obrestne mere navzdol, ne da bi hkrati določil najvišjo obrestno mero in s tem zaščitil tudi potrošnika (kot šibkejšo stranko), je po našem mnenju nedopustna in nepoštena.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije smo zato bančni sistem pozvali k takojšnjemu sprejetju ukrepov za zaščito enakopravnosti potrošnikov v pogodbenih razmerjih s kreditodajalci – bodisi z upoštevanjem dejanske vrednosti euriborja ali pa z določitvijo zgornje meje, ki je euribor ne sme preseči v primeru njegove rasti, s čimer bo tudi potrošniku zagotovljena boljša zaščita pred morebitnimi višjimi obrestnimi merami v prihodnosti.
Z našim pozivom smo seznanili tako Banko Slovenije kot tudi Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo.
O nadaljnjem razvoju dogodkov bomo sproti poročali na naši spletni strani.
Avtor: Marko Tretnjak
 |
