fbpx

Pot med krošnjami nad Roglo

Kot piše VECER.COM:

Tuja naložba, od katere bodo vsi imeli več. Rogla več obiska, zreška občina koncesnino in takse, tuje podjetje pa, vsaj po nekaj letih, dobiček.

Od danes popoldne pa vse do božiča (le ta dan in v dneh letnega rednega vzdrževanja ne bodo obratovali) bo dolgo pričakovana pot med krošnjami dreves na Rogli odprta. Vse dni, ob vsakem vremenu. Celo ob snegu, saj zna biti takrat sploh idilično, pravijo na Rogli. No, izjeme so močan veter in nevihte. “A ne zato, ker stolp ne bi prenesel vetra, ki piha močneje od 70 kilometrov na uro, temveč zato, ker lahko veter odlomi vejice dreves, ki bi pomenile nevarnost za obiskovalce,” je opisal Bernd Bayerköhler, predsednik uprave češkega podjetja Zažitkova Akademie, ki je na Rogli postavilo 4,5 milijona evrov vredni razgledni stolp s potmi, speljanimi mimo krošenj pohorskih dreves. Vse drugo, čeravno je videti precej adrenalinsko, je popolnoma varno, zagotavlja. Med dober kilometer dolgo potjo namreč obiskovalec naleti na kar nekaj zanimivosti, ki jih bodo najverjetneje preizkusili le najbolj drzni, kot je denimo hoja po mreži, pod katero celih 20 metrov višine ni ničesar.

Razgled do Triglava in dlje
Z novoodprtega stolpa se pogled ob jasnem vremenu odpre na mnoge slovenske kraje. Vidi se od Olševe, Pece, Raduhe do Kamniško-Savinjskih Alp, Triglava, opisuje Jurij Gulič. “Na južnem delu vidimo celotne obronke Haloz z Bočem, Donačko goro, Gorjance, proti zahodu Kum, Posavsko hribovje, snežniško pogorje, vključno z Učko, in vse do Jadranskega morja. Če je pa res čisto jasno, kristalno jasno vreme, vidimo tudi onkraj Slovenije, precej hrvaškega hribovja, gore v severni Bosni in madžarsko Panonsko nižino.

Prva in zadnja slovenska tovrstna pot

Ne le adrenalinske, na poti srečamo tudi poučne in naravovarstvene vsebine. “Osnova vsega je narava. Predstavili smo predvsem stvari, ki so unikum v Sloveniji, od geoloških posebnosti do karizmatičnih rastlinskih vrst, zgodbe živalskega sveta. Imamo kar nekaj takih živalskih vrst, na katere smo lahko ponosni in ki jih moramo očuvati. Eno ključnih pogledov in doživetij na tej poti med krošnjami je ozaveščanje, okoljska vzgoja preko enostavnih elementov in slikovnega gradiva v različnih jezikih, tako da je primerno za šolske skupine in vso zainteresirano javnost,” je pot opisal direktor prve in najverjetneje zadnje slovenske poti med krošnjami, naravovarstvenik dr. Jurij Gulič. “Naše poti si morajo biti vsaj dve uri vožnje narazen, tako da v Sloveniji ni ostalo prav veliko prostora. Če bi se že odločili, bi moral biti kraj res zelo zanimiv in edinstven, ampak trenutno o tem ne razmišljamo,” je na vprašanje, ali še kje v Sloveniji vidijo podobno destinacijo, v katero bi investirali, odvrnil Bayerköhler, ki bo prihodnje leto podobno, deseto evropsko pot med krošnjami odprl v Franciji.

Preostanek članka si lahko pogledate na tej POVEZAVI

 

VIR:VECER.COMAVTOR: Rozmari Petek – FOTO:IGOR NAPAST