Potapljač invalid: “Voda mi je vzela noge, dala pa podvodni svet”

Bilo je ravno pred 32 leti, ko se je takrat 14 letni Aleš Povše s prijatelji lovil za Savinjo. “Skakali smo v vodo z vseh strani, enkrat pa je samo počilo. Po tistem poku ni nič več delalo, ne noge ne roke. Če kolega, ki je stal na obali, ne bi opazil, da je z mano nekaj narobe in me potegnil ven, me danes ne bi več bilo,” razlaga Aleš. A želja po vodi ga s tem ni minila. Po letu dni je bil znova v bazenu. “Že pred poškodbo sem ogromno snorkljal, za potapljanje pa sem si mislil, da je to zame v novih pogojih nemogoče,” opisuje. In je tudi bilo, dokler pred 18 leti ni srečal Branka Ravnaka. Danes Povše velja za enega najboljših invalidnih potapljačev na svetu. Potapljal se je z morskimi psi na Karibih, pa v hidrolaboratoriju Zvezdnega mesta, pod ledom, v jamah, v najglobljem bazenu Y40 na svetu … “Menda sem res poskusil vse, kar je možno,” se ob tem nasmeje. “Voda mi je vzela noge, dala pa mi je podvodni svet. Mislim, da mi je več dala kot odvzela. Na račun poškodbe sem doživel več, kot bi sicer,” doda.