Prebivalec Slovenije vsako leto zavrže več užitne hrane
Kot piše ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE:
Slovenci smo v letu 2018 zavrgli skoraj 53.200.000 kg užitne hrane, skupaj z neužitno (kosti, koščice, olupki,…) pa kar 139.900.000 kg odpadne hrane. Preračunano na prebivalca Slovenije, letno v različnih okoljih zavržemo okoli 26 kilogramov užitnih živil. Na žalost se je količina od leta 2017 povečala in čas je da vsak od nas razmisli, kaj lahko stori, da se ta številka ne bo povečala tudi letos.
Več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih (52 %), to je okoli 27.600.000 kg užitne hrane letno, 30 % v gostinstvu in strežbi, 10 % v distribuciji in trgovini z živili in 8 % pri proizvodnji hrane. Če preračunamo, povprečno vsak Slovenec samo doma zavrže okoli 13 kilogramov užitne hrane letno, skupaj s hrano, ki ostane v restavracijah (menzah, šolskih kuhinjah,…) pa kar 21 kilogramov. Na statističnem uradu RS ocenjujejo, da povprečen prebivalec s hrano zavrže kar 163 € letno. Živimo v izobilju in do hrane nimamo pravega odnosa, med tem ko s povečano pridelavo in predelavo izkoriščamo dragocene naravne vire in kmalu ne bomo več mogli proizvesti dovolj hrane, da bi nahranili svet.
Kaj delamo narobe, zakaj zavržemo toliko hrane? In kaj lahko sami spremenimo?
| Ste za eksperiment? Sami o sebi po navadi menimo, da ne mečemo toliko hrane stran in da smo zagotovo pod omenjenim povprečjem. Poskusite si teden dni beležiti in tehtati, koliko in katera živila zavržete, ter zakaj jih zavržete in presenečeni boste nad količino. Ne pozabite tudi na ostanke hrane na krožniku v restavraciji. |
V gospodinjstvih večino hrane zavržemo ker:
- je potekel rok uporabe, ker smo kupili preveč in nismo mogli pojesti ali smo pozabili;
- smo živilo nepravilno shranili, oziroma ga nismo uspeli pojesti in se je pokvarilo
- smo skuhali prevelike količine, ki jih nismo mogli pojesti.
Se najdete v katerem? Vsi našteti vzroki so popolnoma nepotrebni in jih lahko z načrtovanim in zavestnim prehranjevanjem popolnoma izničimo. Zbrali smo nekaj konkretnih nasvetov kako lahko vsakodnevno pripomorete k manjšim količinam zavržene hrane.
1. Načrtujte obroke
Pri odločitvi za to, kaj bo za večerjo, naj vas vodijo sestavine v hladilniku. Načrtujte dan, ali teden v naprej, poglejte kaj imate na zalogi in spremljajte roke uporabe živil v omari in hladilniku. Prej uvrstite na meni izdelke s krajšim rokom. Najbolje bo če si za teden v naprej napišete jedilnik in se v trgovino odpravite le po manjkajoče sestavine.
2. Napišite si nakupovalni listek
Poglejte kaj vam manjka in napišite nakupovalni listek. Hkrati pojdite v trgovino siti, da vas ne bodo zamikala živila, ki jih ni na listku in jih pravzaprav sploh ne potrebujete. Kupite le toliko, kot veste da boste pojedli.
3. Kupujte sproti
V trgovino se odpravite takrat, ko nekaj zares potrebujete. Če imate možnosti in trgovino na poti se raje ustavite večkrat in nakupujte živila sproti, ko vam jih zmanjka. Kupite le toliko, kot res potrebujete in ne samo zato, ker je v akciji. Živila z zelo dolgim rokom uporabe, kot so na primer konzerve fižola in koruze, seveda lahko v shrambi počakajo zelo dolgo, ne kupujte pa celega kartona mleka, samo zato ker je poceni. Če ne spijete ravno pol litra dnevno, se vam bo verjetno pokvarilo.
4. Skuhajmo le toliko, kot bomo pojedli
Dokler ne dobimo občutka za količino, hrano pred kuhanjem stehtajmo. Na osebo bo dovolj okoli 120 -150 gramov svežega mesa, 200 gramov krompirja ali pa 80 – 100 gramov testenin. Predvsem nastane problem, ko kuhamo za večje število ljudi. Večina naših babic se vedno boji, da slučajno ne bomo lačni, a brez skrbi vedno se bo našlo še kaj v omari, če bo slučajno na mizi premalo.
5. Shranite in porabite ostanke obroka
Kupite si steklene ali plastične posode za shranjevanje s pokrovom, ali pa pomijte in ponovno uporabite embalažo od skute in vanjo shranite ostanke od kosila še za naslednji dan. Tudi kadar jeste v restavraciji, naj vas ne bo sram za kasneje shraniti preostanka obroka, če ga niste mogli pojesti. Lahko si tudi načrtno skuhate in v hladilniku shranite obrok, kadar veste, da naslednji dan ne bo časa za pripravo. Hrana v hladilniku počaka tudi do 3 dni, a ohladiti jo morate na hitro in neprodušno shraniti.
6. Živila zamrznite
Če ste enostavno nakupili preveč, ali veste da ne boste mogli kuhati zaradi drugih obveznosti, in sveža zelenjava ali meso v hladilniku ne bosta zdržala še dva dni, jih enostavno zamrznite. Najboljše za zamrzovanje bodo vakuumske vrečke. Na vsako vrečko tudi napišite kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo svoje senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah.
7. Pozorni bodite na rok uporabe
Ko nakupujete preverite rok uporabe živila in kupite take izdelke z daljšim rokom, če veste da jih ne boste kmalu pojedli. V večini trgovin imajo poseben razdelek tudi z znižanimi cenami živil pred iztekom roka uporabe. Z nakupom teh živil lahko pripomorete k zmanjšanju količine zavržene hrane tudi s strani trgovcev, seveda kadar veste, da jih boste lahko v kratkem pojedli.
| “Uporabno najmanj do/porabiti do” Poznate razliko? Na živilih najdemo dve različni oznaki roka uporabe. Kadar je živilo označeno z “uporabno najmanj do” (na primer jogurt, konzerve,…), bo to živilo ob pravilnih pogojih shranjevanja uporabno tudi po navedenem datumu. Seveda moramo s svojimi čutili preveriti, da izdelek ni plesniv, napihnjen, čudnega vonja ali okusa. Kadar pa je živilo označeno z navedbo “porabiti do”, kot je na primer sveže meso, pa moramo tak izdelek po navedenem datumu obvezno zavreči, saj morda ni več varno za uživanje. |
8. Naučite se pravilno shranjevati živila
Večino svežih živil shranimo v hladilniku, a nekaterim lahko to tudi škodi. Posušena živila, kot so žita, stročnice, oreščke in kruh je seveda bolje hraniti pri sobni temperaturi. Enako velja za sadje in zelenjavo, ki še morata dozoreti, kot tudi banane, avokado in eksotično sadje, ki raste v toplejšem podnebju in jim hlad škodi. Zaradi sproščanja plinov, ki lahko spodbujajo kvarjenje drugega sadja in zelenjave, naj v hladilniku ne bi shranjevali niti nektarin, sliv, hrušk in jabolk.
9. Pomembna je kvaliteta, ne količina
Raje kot veliko denarja za količino, le tega namenite za kakovost nakupljenih izdelkov. Kupujte lokalno in domače, s tem boste izdelek tudi bolj cenili, zapomnili si boste da ga imate v hladilniku in ga boste z veseljem pojedli. Hkrati s tem podpirate lokalno gospodarstvo in spodbujate slovenske kmete, da na trajnosten način pridelajo čim več hrane, ki ostane na naših tleh. S tem bomo manj uvozili, krajše bodo transportne poti, hrana ki jo zaužijete bo bolj sveža in hranljiva ter posledično pridelava hrane manj obremenjujoča za okolje.
