Prebivalec Slovenije zavrže približno 68 kg hrane v enem letu!

Koliko hrane se zavrže in v oziroma pri katerih dejavnostih?
 
V 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane ali 4 kg več kot v 2017. 

Vse odpadne hrane, ki smo jo v Sloveniji povzročili v 2018, je bilo skoraj 139.900 ton. Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki. Po oceni je bilo namreč med to odpadno hrano 38 % užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti. 

Tako kot v prejšnjih letih je tudi v 2018 več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih (52 % ali skoraj 73.200 ton). Tretjina odpadne hrane (skoraj 42.100 ton) je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, npr. v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele. Desetina odpadne hrane (okoli 13.800 ton) je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina (okoli 10.800 ton) odpadne hrane je nastala pri proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo hrane). Ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano. 

V vseh omenjenih dejavnostih je v 2018 nastalo količinsko več odpadne hrane kot v 2017: v gospodinjstvih za 8 %, v gostinstvu in drugih dejavnostih, kjer se streže hrana, skoraj za 4 %, v distribuciji in trgovini z živili skoraj za 5 % in v proizvodnji hrane (vključno s primarno proizvodnjo) za 3 %. Upoštevati pa je treba, da je bila količina odpadne hrane v 2018 glede na 2017 večja predvsem zato, ker je bila tudi količina v 2018 zbranih biorazgradljivih odpadkov v okviru javnega odvoza večja kot v 2017. 

Hrana, ki so jo v 2018 zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 % vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.

Kje konča odpadna hrana? 

Največja količina odpadne hrane, ki je v 2018 končala v sistemu ravnanja z odpadki, 48 %, je bila predelana v bioplinarnah, 29 % je bilo predelane v kompostarnah, 21 % pa je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane. Po letu 2015 je namreč treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). 2 % odpadne hrane se je v 2018 obdelalo z drugimi načini obdelave (npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave).