Preprečevanje vročinske kapi - savinjska.info

Preprečevanje vročinske kapi

Povprečna temperatura zraka narašča in pričakujemo lahko pogoste vročinske valove, ki z zdravstvenega vidika niso nedolžni. Že nekaj let opozarjamo na problem pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom, a tudi ekstremna vročina je lahko za ljudi nevarna. Marsikoga utegne presenetiti, da med različnimi vremenskimi pojavi prav vročinski valovi terjajo največ človeških življenj. 

Vročinska kap je posledica nezmožnosti telesa, da učinkovito oddaja toploto in se s tem ohlaja. Temperatura telesa začne naraščati, mehanizmi regulacije odpovejo, kar v skrajnem primeru lahko pripelje do odpovedi organov in smrti. Temu se izognemo, če dovolj hitro prepoznamo opozorilne znake in ukrepamo. 

Znaki se pojavijo že ob blagi dehidraciji, ki jo spremljajo odsotnost apetita, suha in pordela koža, utrujenost, glavobol, malo temnega urina, mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Resni znaki dehidracije se pojavijo, ko se v telesu količina tekočine zmanjša od enega do desetih odstotkov. Hiter pulz, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavobol, slabost, pospešeno dihanje, prenehanje znojenja in odvajanja vode so alarmantni znaki, ob katerih moramo nemudoma ukrepati, če ne želimo doživeti vročinskega udara.

Pravilen ukrep v takem primeru vključuje takojšen umik v senco in pitje tekočine. Priporočljivi so tudi hladni obkladki, polivanje s hladno vodo ali mrzla kopel. Na ta način pospešimo ohlajanje pregretega telesa. 


Vsekakor pa je modro ravnati preventivno, da do dehidracije ne pride. Pitje tekočine je nujno, saj ob visokih temperaturah zraka z znojenjem telo ohlajamo. V ta namen porabljamo večje količine vode, ki jo je treba nadomestiti. Na to je treba še posebej opozoriti starejše, ki so k temu bolj nagnjeni, saj čutijo manjšo potrebo po pitju in načeloma zaužijejo manjše količine tekočine. Dodatno so izpostavljeni tisti, ki se zdravijo z diuretiki. To so zdravila, ki odvajajo vodo iz telesa. 

Med zdravili omenimo še tista, ki vplivajo na potenje, bodisi ga povečajo (npr. nekateri antidepresivi z učinkom na serotonin), bodisi ga zmanjšajo (npr. zdravila z antiholinergičnim delovanjem). Neugoden je lahko tudi učinek nekaterih antipsihotikov z vplivom na uravnavanje telesne temperature. 

Bolnikom, ki se zdravijo z naštetimi zdravili, svetujemo večjo previdnost, povsem napačno bi bilo, če bi samovoljno spreminjali odmerke ali ukinjali zdravila. To bi njihovo zdravje neprimerno bolj ogrozilo kot morebitne težave z dehidracijo. Tej se izognemo z upoštevanjem preprostih nasvetov.

Tekočino, najbolje vodo, pijmo počasi ves dan. Izogibajmo se kavi ali alkoholu. Če smo zelo aktivni in se izdatno potimo (delo, šport), potem lahko posežemo tudi po izotoničnih pijačah, ki nadomeščajo soli in minerale, izgubljene pri prekomernem potenju. Načeloma pa priporočamo načrtovanje aktivnosti v delu dneva, ko vročina ni izrazita, recimo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. 

 

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
 
VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Bojan Madjar, mag. farm., spec.
X