Pri srčnem zastoju čas pomeni življenje

Nenadni srčni zastoj je nenadna prekinitev mehanskega delovanja srca. To pomeni nenadno prenehanje črpanja krvi v obtoku. Ker ni več stalnega dotoka kisika in hranil, možgani ne opravljajo več svoje funkcije. Taka oseba postane neodzivna. Del možganov, imenovan možgansko deblo, je odgovoren za nadzor dihanja. Ker možgani ne opravljajo svoje funkcije, oseba v srčnem zastoju ne diha več. V zelo kratkem času po pričetku srčnega zastoja torej oseba izgubi zavest in preneha dihati. Znaki življenja so odsotni, pojavi se klinična smrt. Zaradi odsotnosti dotoka kisika začnejo odmirati celice v vseh organih, najbolj občutljivi so možgani. V 3-5 minutah bo odmrlo dovolj celic, da tudi kasnejša pomoč in zdravljenje ne bosta izboljšala že nastale možganske okvare, ki so pogosto trajne. Zaradi pomanjkanja kisika in hranil se poškoduje tudi srčna mišica. Z vsako minuto srčnega zastoja se možnost ponovne vzpostavitve pravilnega delovanja zmanjša za skoraj 10%.  

Simptome in znake nenadnega srčnega zastoja smo opisali v članku “Ali (še) znamo pomagati sočloveku?”

VERIGA PREŽIVETJA

Oživljanje je lahko uspešno le pri pravilnem vrstnem redu ukrepov, ki jih s skupnim imenom označujemo tudi veriga preživetja. Zavedati se moramo, da je veriga tako trdna, kot je trden njen najšibkejši člen. Sestavljena je iz štirih neodvisnih enot, laiki pa odigrajo zelo pomembno vlogo pri prvem in drugem ter tudi tretjem členu:

1. Prepoznava srčnega zastoja in takojšnji klic službe Nujna medicinska pomoč (številka 112)

2. Temeljni postopki oživljanja

(sprostitev dihalne poti, zunanja srčna masaža : umetno dihanje = 30 : 2)

3. Zgodnja defibrilacija z avtomatskim defibrilatorjem

4. Dodatni postopki oživljanja, ki jih izvaja ekipa Nujne medicinske pomoči.

Z oživljanjem povečamo možnost preživetja za trikrat! Raziskave pa so pokazale, da laiki do prihoda strokovne ekipe izvajajo temeljne postopke oživljanja pri manj kot tretjini primerov.

Defibrilator

V Sloveniji srčni zastoj doživi od štiri do šest oseb na dan. Nujna je takojšnja pomoč. Prvenstveno pri oživljanju je izvajanje zunanje masaže srca in umetno dihanje. Ob tem pa nam je lahko v pomoč uporaba defibrilatorja, v kolikor je v tistem trenutku na dosegu roke. Pomembno je torej, da so defibrilatorji široko dostopni po vsej Sloveniji. V Sloveniji je trenutno nameščenih slabih 3.000 defibrilatorjev, potrebovali pa bi jih najmanj 100.000. Prav tako ni sistemske rešitve in enotne baze, da bi ljudje vedeli, kje so defibrilatorji postavljeni.

Zato je naloga vsakega izmed nas, da se v domačem kraju pozanima, če in kje imamo nameščen defibrilator. Ponavadi so to javne površine, kjer se zadržuje več ljudi (trgi, gasilski domovi, telovadnice …).

Če namreč skupaj s postopkom oživljanja uporabimo tudi defibrilacijo, se bolnikova možnost za preživetje znatno zviša. Nadzorovana defibrilacija spodbudi srce, da spet normalno začne črpati kri. Bolnikovo stanje diagnosticira defibrilator samostojno in nam to sproči po govornem modulu. Po vklopu nas bo naprava vodila skozi vse ukrepe, ki so potrebni pri oživljanju!

Pomembno je vedeti, da bolnika z defibrilatorjem nikakor ne moremo poškodovati! Če srce ne bije v ritmu, ki bi ga bilo mogoče defibrilirati, se defibrilator ne sproži. Paziti pa moramo, da se med defibrilacijo bolnika nihče ne dotika.

A poudariti je potrebno, da prav nič ne pomaga znanje in defibrilator na dosegu roke, niti rešilec in ekipa nujne medicinske pomoči, če jih nihče ne pokliče!

Naj temu ne bo tako; dokažimo, da nam ni vseeno za sočloveka in da znamo, zmoremo in smo pripravljeni pomagati. Kajti samo pravilno in pravočasno ukrepanje lahko reši življenje – meni in Tebi!