SLOVENIJA

Prvi korak k prijaznejši pridelavi hmelja

Žalski hmeljarski inovatorji poskušajo skupaj s partnerji s hmeljišč umakniti plastične vrvice, ki se v naravi razgrajujejo 450 let, in jih nadomestiti s povsem naravnimi in razgradljivimi.

Prvi premik na področju gojenja hmelja je pred vrati. Žalski Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo skupaj s partnerji iz tujine preizkuša posebno biorazgradljivo vrvico, ki bi nadomestila sedanjo, plastično, ki, kot poudarjajo, jezi tudi hmeljarje same, ne le okoljevarstvenike, saj se polipropilenska vrvica v okolju razkraja tudi do 450 let. Ko plastično vrvico skupaj s hmeljevko dajo v kompost, nato pa ta kompost vrnejo na hmeljišče, se jim vrvica zapleta v stroje, včasih tudi kaj poškoduje, skratka povzroča veliko težav. Zato se po besedah dr. Barbare Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki je na četrtkovem seminarju o hmeljarstvu, ki je potekal v Laškem, projekt vpeljave biorazgradljive vrvice širše predstavila, tudi hmeljarji zelo zanimajo za alternativo in so zanjo pripravljeni plačati tudi več.

“Lani, ko smo vrvico prvič testirali, se je prijavilo dvanajst hmeljarjev. Sami so se javili, da bi to preizkusili na njihovih hmeljiščih, čeprav rezultatov, kako se bo obnesla, še nismo imeli. Sprejeli so ta riziko. Vrvica je namreč plod dolgoletnih izkušenj partnerja iz Portugalske, ki sicer izdeluje biorazgradljive vrvice za gojenje paradižnikov. To vzgoja seveda poteka v rastlinjakih, hmelj pa zunaj, ob tem, da ta rastlina zraste tudi do sedem metrov visoko, zato so naši partnerji vrvico morali prirediti,” opisuje sogovornica.

Vrvice iz Savinjske v Evropo

Biorazgradljivo vrvico, ki je sicer na videz na moč podobna običajni, plastični, so uporabili na 25 hektarjih hmeljišč.

Preostanek članka si lahko pogledate na tej POVEZAVI

 

VIR: VECER.COMAVTORICA: Rozmari Petek