Rastlinski pripravki za lajšanje nespečnosti
Nespečnost prizadene vsaj občasno marsikaterega posameznika. Lahko je vzrok za zdravstvene težave ali posledica drugih zdravstvenih težav. Tako ni presenetljivo, da ljudje v lekarni pogosto povprašujejo po izdelkih za lajšanje nespečnosti. Pri izbiri si lahko pomagamo s pripravki (priporočljivo zdravili) iz zdravilnih rastlin. Ker je lahko nespečnost posledica duševnega stresa, je veliko zdravil, ki se uporabljajo proti nespečnosti, enakih, kot se uporabljajo za lajšanje duševnega stresa. Na podlagi dobro dokumentiranih študij ali tradicionalne rabe uporabljamo za lajšanje nespečnosti različne zdravilne rastline, kot so baldrijan (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus), melisa (Melissa officinalis), oves (Avena sativa), pasijonka (Passiflora incarnata), sivka (Lavandula angustifolia) in nekatere druge. Najpogosteje se uporabljajo kombinacije zdravilnih rastlin, redkeje pa posamične zdravilne rastline. Ko priporočamo pripravek iz zdravilne rastline, svetujemo gotova zdravila, ki vsebujejo etanolno-vodne izvlečke, prednost katerih je v tem, da ustrezno razmerje med vodo in etanolom iz zdravilne rastline izluži večji spekter aktivnih snovi, kot jih izluži samo voda pri pripravi čaja.
S kliničnimi študijami je bilo najbolj raziskano delovanje etanolnih izvlečkov korenine baldrijana, ki ga je EMA poleg kombinacije baldrijana in hmelja uvrstila v skupino zdravil z dobro uveljavljeno medicinsko uporabo. Uporabljajo se za lajšanje blage vznemirjenosti, napetosti in motenj spanja oziroma za lažje uspavanje in pomoč pri spanju. Zdravila z baldrijanom vzamemo pol ure pred odhodom v posteljo. Uporabljamo jih lahko daljši čas, saj ne povzročijo tolerance in odvisnosti. Opažanja celo kažejo, da učinek postopoma naraste, optimalni učinek nastopi šele po dveh tednih.
Zdravila izvlečkov drugih zdravilnih rastlin EMA uvršča med zdravila tradicionalne uporabe, saj njihova učinkovitost ni bila potrjena s popolnoma objektivnimi raziskavami. Kljub temu da njihov učinek ni nedvomno dokazan oziroma raven dokazov ni tako visoka kot pri drugih zdravilih, jim pri svetovanju glede samozdravljenja še vedno dajemo prednost pred prehranskimi dopolnili. Zavedati se moramo, da se kljub podobnosti (enaka surovina, podoben postopek predelave, enaka končna oblika, npr. tableta) izdelki z različnim statusom (zdravilo ali prehransko dopolnilo) lahko močno razlikujejo. To pa je predvsem z vidika učinkovitosti in varnosti zelo pomembno, saj je vsebnost aktivnih snovi v zdravilnih rastlinah odvisna od mnogih agronomskih in tehnoloških parametrov, npr. semenskega materiala, rastišča, zrelosti ob nabiranju, sušenja in skladiščenja. Zdravila morajo ne glede na to, ali gre za dobro uveljavljeno medicinsko uporabo ali tradicionalno uporabo, zagotoviti ponovljivo kakovost in učinkovitost v celotnem roku trajanja uporabnosti. Prehranska dopolnila so podvržena živilski zakonodaji, zanje regulatorni organi ne predvidevajo preverjanja vsebnosti aktivnih snovi, niti se to ne zahteva od proizvajalca.
Tudi če so zdravila rastlinskega izvora dosegljiva brez recepta, to še ne pomeni, da niso učinkovita, hkrati pa to tudi ne zagotavlja njihove popolne varnosti. Tudi teh zdravil ne priporočamo vsem populacijskim skupinam (načeloma so primerna za odrasle oziroma otroke, starejše od 12 let), lahko povzročajo neželene učinke (zaspanost, slabost, trebušni krči) in vstopajo v interakcije z drugimi zdravili. Pred uporabo se zato posvetujte s farmacevtskim tehnikom ali z magistrom farmacije.
