Rezervni skladi v večstanovanjskih stavbah – kaj je dobro vedeti?
Zbrali smo nekaj pogostih vprašanj, ki smo jih prejeli od potrošnikov na temo rezervnih skladov in sredstev v njih. Naša pravno-svetovalna pisarna je pripravila odgovore in dodatna pojasnila.
Sem lastnik stanovanja v večstanovanjskem objektu. Zanima me, kako je treba voditi sredstva rezervnega sklada ter za plačilo katerih stroškov se lahko uporabijo sredstva iz rezervnega sklada?
Kdaj morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad?
Stvarnopravni zakonik (SPZ) določa, da če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja.
Kje se zbirajo sredstva rezervnega sklada?
Rezervni sklad predstavlja skupno premoženje etažnih lastnikov, ki ga vodi upravnik ločeno na posebnem računu.
Lahko pa se etažni lastniki odločijo (potrebno je soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev), da se sredstva rezervnega sklada zbirajo na enotnem računu upravnika, odprtem za zbiranje sredstev rezervnega sklada več večstanovanjskih stavb. V tem primeru upravnik za sredstva rezervnega sklada vodi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.
Moj upravnik noče odpreti računa za rezervni sklad oziroma neustrezno vodi sredstva na računu. Ali je lahko za to odgovoren?
Upravnika lahko doleti globa od 5.000 € do 125.000 €, če:
- ne odpre in ne vodi računa (v skladu s 1. odstavkom 42. člena SZ-1) oziroma
- ne vodi sredstev rezervnega sklada (v skladu z drugim odstavkom 42. člena SZ-1).
Ali lahko etažni lastniki določimo osebo, ki bi poleg upravnika potrjevala izplačila iz rezervnega sklada?
Etažni lastniki lahko sklenejo, da upravnik izplačila iz rezervnega sklada izvaja le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov. Poleg izbranega etažnega lastnika lahko izmed etažnih lastnikov določijo tudi njegovega namestnika.
Etažnega lastnika in namestnika določijo s sklepom. Veljavno sprejeti sklep upravnik v 15 dneh predloži banki, pri kateri je odprt fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.
Za kakšne namene se lahko uporabijo sredstva rezervnega sklada?
Stanovanjski zakon (SZ-1) v 44. členu določa, da je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za:
- poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja,
- dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije,
- plačilo izboljšav,
- nujnih vzdrževalnih del,
- odplačevanje v te namene najetih posojil in
- zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.
Izvedba plačila v breme rezervnega sklada v nasprotju z zgornjimi točkami, je prekršek.
Na kakšen način lahko določimo, za katera vzdrževalna dela naj se porabijo sredstva iz rezervnega sklada?
V 26. členu SZ-1 je opredeljen načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe. Tega sprejmejo etažni lastniki in v njem določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila ter način kako se bodo vplačevala denarna sredstva v rezervni sklad.
Kaj so nujna vzdrževalna dela?
Gre za vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker:
- bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali
- bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.
Za nujna vzdrževalna dela se štejejo tudi vzdrževalna dela, ki so določena z odločbo sodišča iz 28. člen SZ-1 in z odločbo inšpekcijskega organa (125. člen SZ-1).
Sodišče za nujno vzdrževalno delo lahko določi posel, ki je nujen za vzdrževanje stvari, etažni lastniki pa zaradi nezadostne večine ne morejo sprejeti sklepa glede rednega upravljanja.
Inšpekcijski organ lahko kot nujna vzdrževalna dela določi tista dela, ki jih je treba izvesti, če skupni deli večstanovanjske stavbe niso vzdrževani v skladu z normativi.
vir: zps.si
Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran 
