Ribje olje kot vir omega-3 maščobnih kislin
Ribje olje predstavlja pomemben vir omega-3 maščobnih kislin, predvsem dokozaheksaenojske (DHK) in eikozapentaenojske (EPK) kisline. Vegani lahko koristijo kot vir EPK in DHA pripravke iz alg. Omenjene nenasičene maščobne kisline uporabljamo v različne namene, predvsem za zniževanje koncentracije trigliceridov. Opisano je tudi preizkušanje dodatka izdelkov z ribjim oljem pri depresiji, revmatoidnem artritisu in ostalih boleznih.
Omega-3 maščobne kisline lahko zmanjšajo absorpcijo holesterola iz prebavil in zavirajo delovanje encimov vključenih v sintezo, izločanje in razgradnjo lipoproteinov zelo majhne gostote, kar pomaga pri zniževanju koncentracije ostalih lipoproteinov.
Priporočeni odmerki znašajo 1 g do 2 g ribjega olja na dan, pri povišanih maščobah v krvi pa 2 g do 4 g na dan. Slednje je priporočljivo zaužiti v deljenih odmerkih. Seveda pa to velja v primeru kvalitetnih izdelkov, ki vsebujejo dovolj DHK in EPK. Kot take označujemo tiste, ki vsebujejo razmerje 480 mg EPK in 370 mg DHK v 1 g ribjega olja.
Jemanje kapsul z ribjim oljem priporočamo ob obrokih hrane ali zvečer, da zmanjšamo spahovanje po ribah. Skrb zaradi prisotnosti živega srebra in drugih toksinov v kvalitetnih izdelkih je odveč, saj morajo ustrezati predpisanim zahtevam. Dodatno zagotovilo nam daje lastnost živega srebra, ki je netopno v olju, zato se nalaga predvsem v mesu, medtem ko je večina ribjega olja pridobljeno iz kože.
Uporaba ribjega olja je na splošno varna, kot neželena posledica se lahko pojavljajo prebavne težave, riganje in neprijeten zadah po ribah. Ob zaužitju več kot 4 g ribjega olja na dan se poveča nevarnost pojava krvavitev. Bolniki, ki se zdravijo z zdravili s vplivom na strjevanje krvi naj ne zaužijejo več kot 3 g ribjega olja dnevno. Hkrati jih opozarjamo, naj so pozorni na znake krvavitve, kot so podplutbe.
Kaj pravijo izsledki kliničnih raziskav glede učinkov omega-3 maščobnih kislin? Pregled 38 raziskav, ki so proučevale vpliv na znižanje trigliceridov so zaznale znižanje trigliceridov za 4 % do 51 %. Uporabljeni odmerki so znašali 1 g do 5 g ribjega olja dnevno. Hkrati so omenjene raziskave zaznale manjše znižanje celokupnega holesterola (med 0 % in 11 %) in zvišanje vrednosti holesterola HDL (do 10 %). Leta 2018 so objavili izsledke raziskave, narejene na bolnikih z boleznimi srca in ožilja ali sladkorno boleznijo ter pridruženimi ostalimi dejavniki tveganja, ki so se zdravili tudi s statini in prejemali zdravilo s ikozapent etilom. V raziskavi so uspeli dokazati, da ima zdravilo s prečiščeno obliko EPK ugoden vpliv na zmanjšanje tveganja srčno žilnih dogodkov ter umrljivost. Poudariti je potrebno, da ugotovljenih zaključkov ne moremo pripisati kar vsem izdelkom, ki vsebujejo ribje olje.
Podatki do sedaj objavljenih raziskav ne podpirajo uporabe ribjega olja v namen primarne preventive, to pomeni za preprečevanje srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh, ki teh še niso doživeli. Izsledki leta 2018 objavljene raziskave, ki je proučevala preventivni učinek dodatka ribjega olja v odmerku 1 g dnevno pri zdravih prostovoljcih, ni zaznala ustreznega učinka. Ameriško združenje za bolezni srca tako izpostavlja dve populacijski skupini, ki bi lahko imeli korist od dodajanja ribjega olja. Prva skupina so bolniki s koronarno srčno boleznijo z namenom preprečevanja ponovnega pojava dogodkov in nenadne srčne smrti. Druga skupina so bolniki s srčnim popuščanjem.
Čeprav ribje olje lahko učinkovito zmanjša povišane koncentracije trigliceridov v krvi, ne more predstavljati zamenjave zdravljenja s statini. Koristi rednega jemanja glede objavljenih raziskav lahko zaenkrat pričakujejo le določeni bolniki. Vsekakor vam pred nakupom izdelka z ribjim oljem priporočamo posvet s strokovnjakom, ki ga dobite v lekarnah. Trg je namreč poln različnih izdelkov, ki se med seboj precej razlikujejo glede kakovosti. Le kvaliteten izdelek lahko zagotavlja učinkovito in varno uporabo. Nakup izdelka slabe kakovosti pa se zaradi nizke vsebnosti EPK in DHK pogosto izkaže tudi za finančno zgrešeno potezo.
