Smo zadovoljni z življenjem na splošno, smo srečni?

Statističnemu raziskovanju Življenjski pogoji (SILC) je bil v 2018 dodan poseben sklop vprašanj, s katerimi smo merili subjektivno dojemanje blaginje prebivalcev Slovenije; to so bile osebe, stare 16 ali več let. Različne vrste zadovoljstva so ocenjevali z lestvico od 0 – povsem nezadovoljen do 10 – zelo zadovoljen. Merili smo tudi njihovo psihološko blaginjo (počutje) v zadnjih 4 tednih pred anketiranjem. Nekatera vprašanja so bila v to raziskovanje vključena tudi v letu 2013.

Najbolj zadovoljni z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi

V 2018 je povprečna samoocena zadovoljstva z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi, kolegi na delovnem mestu znašala 8,6; to je bila doslej najvišja dosežena vrednost v vseh merjenjih zadovoljstva v raziskovanju. 92 % oseb je ocenilo svoje zadovoljstvo z osebnimi odnosi z ocenami od 7 do 10. Pričakovano so bili z osebnimi odnosi še v večji meri zadovoljni dijaki in študenti (9,0). Glede na leto 2013 se je stopnja zadovoljstva z osebnimi odnosi zvišala za 0,3 vrednosti ocene.

 

Povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva višja

Finančno stanje gospodinjstva je v 2018 največ oseb ocenilo z ocenama 7 in 8 (39 %), 13 % jih je podalo najvišji oceni (9 in 10), 17 % oseb pa je svoje finančno stanje ocenilo z najnižjimi ocenami (0–4). Sicer pa se je povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva glede na 2013 zvišala za 0,7 vrednosti ocene (s 5,6 na 6,3).

Na stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem v precejšnji meri vpliva tudi subjektivno dojemanje svojega finančnega položaja. Tisti, ki so ocenili, da s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav, so podali tudi zelo visoke ocene (povprečna samoocena: 8,1). Vendar pa so bili na drugi strani tisti, ki se soočajo z velikimi težavami, da preživijo mesec, in ti so bili tudi med najbolj nezadovoljnimi s svojim finančnim stanjem (samoocenili so ga s 3,8). Ta samoocena pa je bila nižja od samoocene tistih, ki so bili razvrščeni v najnižji dohodkovni razred (4,9).

 
Smo zadovoljni s svojo službo? 

Stopnja zadovoljstva s službo oz. delovnim mestom je znašala 7,5. Med samoocenami zaposlenih in samozaposlenih ni bilo bistvenih razlik; prav tako ne med moškimi in ženskami. Glede na področja dejavnosti, v katerih opravljajo svoje delo, je bila stopnja zadovoljstva najvišja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v izobraževanju (v vsakem 8,1); najnižja pa v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil (7,1).

Tretjina oseb zelo zadovoljnih z dolžino prostega časa; s porabo tega časa so najbolj zadovoljni starejši 

Tretjina oseb je zadovoljstvo z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, ocenila z najvišjima ocenama (9 in 10). Povprečna samoocena je znašala 7,2 ali za 0,4 vrednosti več kot v 2013 (6,8). Med samoocenami moških in žensk ni bilo razlik. So pa bile razlike glede na starostne razrede; najmanj so bile s porabo prostega časa zadovoljne osebe, stare od 35 do 44 let ter od 45 do 54 let (po 6,7), najbolj pa osebe, stare 65 ali več let, (7,9).

Kaj najbolj vpliva na splošno zadovoljstvo z življenjem?

Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem kot celota je v 2018 znašala 7,3, kar je največ odkar merimo ta kazalnik (od leta 2012). Vrednost kazalnika se med spoloma ni razlikovala, je pa bila stopnja zadovoljstva odvisna predvsem od zdravja, položaja na trgu dela, finančnega stanja, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi ipd.). Visoko stopnjo zadovoljstva z življenjem so izrazili dijaki in študenti (8,4). Podatki kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem pomembno vpliva zdravstveno stanje osebe.

Zadovoljstvo z življenjem pa je zelo tesno povezano tudi z občutenjem oz. občutkom sreče. Tisti, ki so se počutili srečni ves čas, so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 8,5; tisti, ki v zadnjih 4 tednih nikoli niso bili srečni, so v povprečju tudi podali precej nižjo samooceno o zadovoljstvu s svojim življenjem (4,5).

Je več srečnih ali nervoznih?

V zadnjih 4 tednih pred anketiranjem v 2018 je bilo skoraj šest od desetih oseb, starih 16 ali več let, ves čas ali večino časa srečnih. Med moškimi in ženskami ni bilo bistvenih razlik. V istem obdobju je bilo ves čas ali večino časa zelo nervoznih 12 % oseb. Delež žensk, ki so bile zelo nervozne ves čas oz. večino časa je bil višji od deleža takih moških (ženske 14 %, moški 10 %).

Razlike so bile opazne glede na starostne razrede, predvsem med mladimi (16–24 let) in  starejšimi (65 ali več let). Mladi (16–24 let) so se počutili srečne več časa, kot pa so se tako počutili starejši (65 ali več let). So pa bili mladi v primerjavi s starejšimi več časa zelo nervozni. Pri mladih je bila opazna tudi razlika med spoloma: zelo nervoznih je bilo ves čas oz. večino časa 24 % žensk in 11 % moških.   

V primerjavi z letom 2013 se je v 2018 delež tistih, ki so se ves čas ali večino časa počutili srečne, znižal za 6 odstotnih točk (v 2013: 65 %; v 2018: 59 %). Delež tistih, ki so se ves čas oz. večino časa počutili zelo nervozne, pa je ostal na približno enaki ravni (12 %).

 
Več kot polovica oseb se večino časa počuti sproščeno in umirjeno

V zadnjih 4 tednih pred anketiranjem v 2018 se je ves čas ali večino časa sproščeno in umirjeno počutilo 62 % oseb, starih 16 ali več let, kar je za 5 odstotnih točk manj kot v 2013 (67 %). Moški so se v nekoliko višjem odstotku od žensk ves čas oz. večino časa počutili sproščeno in umirjeno.

66 % oseb, starih 16 ali več let, se v zadnjih 4 tednih pred anketiranjem v 2018 ni nikoli počutilo malodušno ali depresivno, kar je 6 odstotnih točk več kot v 2013 (60 %). Takih, ki so se tako počutili ves čas oz. večino časa, je bilo v obeh letih enako (po 3 %). Na tako počutje je imela velik vpliv tudi samoocena zdravstvenega stanja; petina tistih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo slabo, je izrazila, da so se malodušno ali depresivno počutili ves čas oz. večino časa.

Še več podatkov o subjektivni blaginji prebivalcev Slovenije si lahko ogledate v priloženih preglednicah v Excelu.