Strah pred okužbo s COVID-19 bo zaznamoval mobilnost
Evropske potrošniške organizacije smo poskušale ugotoviti, kako je pandemija vplivala na navade pri mobilnosti. V raziskavi, ki je potekala konec oktobra, je sodelovalo tudi 1.060 Slovencev, starih od 18 do 74 let.
Leto 2020 bo v zgodovini ostalo zapisano kot leto pandemije koronavirusne bolezni COVID-19, ki je pri nas od marca, po svetu pa že od začetka leta krojila življenje praktično celotnemu prebivalstvu. V raziskavi so potrošniške organizacije med drugim preverjale tudi ali bi se lahko spremembe ohranile, ko bo nevarnost pandemije manjša oziroma je ne bo več.
| Raziskavo smo pod vodstvom Evropske potrošniške organizacije BEUC izvedli v desetih državah, poleg Slovenije so sodelovale še Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Italija, Litva, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. V vseh državah je poskrbljeno za statistično reprezentativen vzorec, tako po starosti in spolu kot tudi po drugih značilnostih sodelujočih v anketi, še zlasti s stališča izobrazbe in velikosti naselja, v katerem bivajo. |
Možnosti dela od doma
Epidemija je v prvem valu močno posegla v poslovanje podjetij. Številna so zaprla svoja vrata, marsikje pa so organizirali delo na domu. Vse to seveda vpliva na potrebe po premikih zaposlenih. Pred epidemijo je imela v Sloveniji le dobra četrtina zaposlenih, ki so sodelovali pri anketi, možnost izbire dela od doma. Med prvim zaprtjem, torej od marca do začetka maja, se je ta delež povečal na skoraj dve tretjini, a v sproščenih poletnih mesecih spet padel na 40 odstotkov. Oktobra je 56 odstotkov vprašanih odgovorilo, da vsaj občasno svoje delo lahko opravljajo od doma, vendar jih po koncu epidemije le 30 odstotkov pričakuje, da bodo lahko še naprej delali na daljavo.
V primerjavi s povprečjem v vseh sodelujočih državah (47 odstotkov) je ta delež precej majhen, tudi poletno zmanjšanje možnosti dela od doma je bilo pri nas večje kot drugod po Evropi. V praksi to lahko pomeni, da Slovenci ne pričakujejo večjih sprememb v prilagodljivosti dela, kar pomeni, da bi vzorci mobilnosti lahko ostali zelo podobni kot pred epidemijo – kar v primeru Slovenije pomeni, da bo med različnimi možnostmi daleč na prvem mestu še vedno avtomobil.
Spremembe v mobilnosti
V primerjavi s stanjem pred začetkom epidemije se je oktobra 2020 najbolj zmanjšal delež uporabe javnega prevoza. Deleža uporabe javnega prevoza tako pred epidemijo kot oktobra 2020 sta v Sloveniji za polovico manjša kot v Evropi.
(Kliknite na graf spodaj, da ga povečate)
Pri nas se je uporaba javnega prevoza najbolj zmanjšala med študenti, kar ni preveč presenetljivo, glede na to, da je študij že od začetka oktobra v veliki meri potekal od doma. Uporaba lastnega avtomobila se praktično ni zmanjšala, manj pa je souporabe v vlogi sopotnika. Vidno je padel tudi delež vprašanih, ki se vsaj občasno vozijo s taksijem, nekaj manj je bilo oktobra tudi takšnih, ki hodijo ali kolesarijo. Podobni so rezultati tudi v ostalih državah, se je pa pri njih deleže kolesarjev rahlo povečal.
Manj je gneče, na cilju pa nismo hitreje
Nič nenavadnega ni, da so vprašani med največjimi spremembami izpostavili zmanjšanje gneče v prometnih konicah, tu je v Sloveniji delež tistih, ki opažajo zmanjšanje gneče, višji kot je povprečje v zajetih državah.
Zanimivo pa so udeleženci ankete v vseh državah izpostavili, da se je povečal čas, potreben za dosego cilja. Pri nas je tako odgovorilo 17 odstotkov vprašanih. V primerjavi z ostalimi državami, je v Sloveniji več takšnih, ki so oktobra zaznali zmanjšanje stroškov prevoza, k temu je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da se vozimo manj kot pred epidemijo.
Avtomobil kralj, kolo bolj privlačno
V celotni populaciji je uporaba avtomobila v primerjavi s časom pred epidemijo za odtenek padla (za približno štiri odstotne točke), a ta padec je najmanjši med vsemi transportnimi možnostmi.
Kar 71 odstotkov vprašanih bo avtomobil predvidoma enako pogosto kot pred epidemijo uporabljalo tudi po njej, šest odstotkov je takšnih, ki bodo v avtomobil sedli manj pogosto, približno 13 odstotkov pa se bo s svojim avtomobilom vozilo bolj pogosto. Tu je povprečje v sodelujočih državah še bolj v prid prehodu na vožnjo z avtomobilom, saj je kar 21 odstotkov vprašanih prepričanih, da ga bodo po pandemiji uporabljali več kot doslej. Pri uporabi kolesa je ta delež v desetih državah 23-odstoten, v Sloveniji pa 22-odstoten, med njimi je približno tretjina takšnih, ki bodo kolo šele začeli uporabljati. Ta delež je med največjimi v sodelujočih državah, zato lahko zaključimo, da bo kolesarjenje po epidemiji dobilo v Sloveniji dodaten zagon.
Sprememba navad
Z anketo smo želeli izvedeti tudi, kako tvegani so posamezni prostori ali dogodki glede na možnost okužbe z novim koronavirusom. Slovenci smo v povprečju bolj previdni kot prebivalci ostalih držav.
Kot najbolj tvegane vprašani ocenjujejo javne dogodke v zaprtih prostorih (71 odstotkov), zaradi česar jih bo dobra petina obiskovala manj pogosto kot pred epidemijo. Nekoliko bolj optimistični so podatki pri obisku prireditev na prostem, ki se vprašanim sicer ne zdijo zelo tvegane. Očitno se bo epidemija najbolj poznala pri obisku restavracij, pivnic in barov, a tudi nakupovalna središča bo 22 odstotkov vprašanih obiskovalo manj kot pred marcem 2020.
Je pa pri zavedanju tveganja 70,4 odstotka odgovorov visoko tudi javni prevoz in z okrog 65 odstotki avtobusi in vlaki na dolge razdalje. Med bolj tvegane (več kot 50 odstotkov) Slovenci uvrščajo še letalski promet, šport v dvoranah, bare, nakupovalna središča, hotelske in druge namestitve ter taksije in druge storitve prevoza z voznikom.
Na drugi strani se vprašanim zdi tveganje razmeroma majhno v javnih parkih (20 odstotkov) in različnih sistemih deljenja vozil (36 odstotkov pri deljenju avtomobilov, 26 odstotkov pri preostalih sistemih, denimo kolesih ali skirojih).
Avtor: Boštjan Okorn
 Povzetek izsledkov raziskave na spletni strani BEUC (v angleškem jeziku) |
