Svetovni dan dostojnega dela

7. oktobra zaznamujemo svetovni dan dostojnega dela. Z izrazom dostojno delo se razume naslednje: priložnost za delo s poštenim plačilom, varnost delovnega mesta in socialno varnost, boljše možnosti za osebni razvoj in socialno vključenost, svobodo posameznikov pri izražanju njihovih skrbi in težav pri delu, svobodo združevanja in sodelovanje pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja, ter enake možnosti in enako obravnavanje za vse moške in ženske. Z dostojnim delom sta v veliki meri povezani tudi kakovost dela oziroma kakovost zaposlitve.

Gibanje števila delovno aktivnih
Število delovno aktivnih se v Sloveniji v zadnjih letih povečuje. V 2018 jih je bilo 981.000, kar je nekaj manj kot 60 % vseh prebivalcev, starih 15 ali več let. Naraščata tako število zaposlenih kot število samozaposlenih.

Kako stabilne so naše zaposlitve …
Na blaginjo delavca, njegovo zadovoljstvo in zavzetost za delo močno vplivata stabilnost in varnost zaposlitve. Stabilnost zaposlitve se odraža v deležu oseb v neformalnih in prekarnih zaposlitvah, poleg tega pa tudi v trajanju zaposlitve pri istem delodajalcu.

Slovenija je po kazalniku trajanja dela pri trenutnem delodajalcu med članicami EU med prvimi, saj je v 2018 delalo pri istem delodajalcu najmanj 10 let več kot polovica delovno aktivnih (starih 25+). Nekaj več kot desetina pa jih je v 2018 delalo pri trenutnem delodajalcu manj kot eno leto. Na nasprotni strani razvrstitve držav po vrednosti tega kazalnika so bile skandinavske in baltske države. Tam je bil delež delovno aktivnih z najkrajšo delovno dobo pri trenutnem delodajalcu največji. Na Danskem je na primer skoraj polovica delovno aktivnih delala pri trenutnem delodajalcu manj kot 5 let.

… in kako smo zadovoljni s svojim delom?
Stabilnost in varnost zaposlitve vplivata tako na blaginjo, finančno stabilnost kot tudi na zadovoljstvo zaposlene oz. samozaposlene osebe z delom. V 2018 so zadovoljstvo s svojim delom ocenile s povprečno oceno 7,5 (na lestvici 0–10). Med zaposlenimi in samozaposlenimi ni bilo bistvenih razlik.

Med vsemi delovno aktivnimi je bilo takih, ki so bili zelo zadovoljni s svojim delom, več kot polovica. Takih, ki s svojim delom niso bili zadovoljni, je bilo 2 %.

Delate več kot 48 ur tedensko?
Običajni delovnik (delovni teden) v Sloveniji je dolg 40 ur. Koliko delovno aktivnih dela več kot toliko ur na teden? V 2018 je običajno opravilo 49 ali več ur na teden nekaj več kot 7 % delovno aktivnih oseb. To nas je v mednarodni primerjavi uvrstilo pod evropsko povprečje (9 %). Najnižji delež delovno aktivnih, ki so opravili toliko ur, je imela Litva (manj kot odstotek), najvišjega pa Grčija (nekaj več kot 17 %).

Če nam ostane kaj prostih ur …
Del dela je tudi prosti čas, tj. čas, ko nismo v službi. Tretjina oseb (starih 16 ali več) je bila v 2018 zelo zadovoljna z dolžino prostega časa. Ocenila jo je z najvišjima ocenama (9 in 10), skupna povprečna samoocena pa je znašala 7,2. Zaposleni so bili s porabo prostega časa nekoliko bolj zadovoljni (ocena 6,8) kot samozaposleni (6,2). Najbolj so bili s prostim časom zadovoljni upokojenci (7,9).

… čas preživljamo z družino
Usklajevanje dela in družinskega življenja je pogosto lahko zelo zahtevno in vpliva na kakovost dela. Ena od letošnjih osrednjih tem svetovnega dneva dostojnega dela je tudi večja vključenost žensk na trgu dela. Delovno aktivne ženske v Sloveniji so v 2018 predstavljale 46 % vseh delovno aktivnih. Najvišji delež delovno aktivnih žensk v EU sta imeli Latvija in Litva; tam je bilo delovno aktivnih žensk več kot delovno aktivnih moških.

Zaradi skrbi za družino ostajajo doma v večjem številu ženske kot moški. To kaže tudi primerjava stopenj delovne aktivnosti mater in očetov; ta je pri očetih v vseh državah članicah EU višja kot pri materah. Kljub temu je Slovenija po stopnji delovne aktivnosti mater (starih 15+), katerih najmlajši otrok je star manj kot 6 let, ena najvišjih v EU. V 2018 je bila z 79-odstotno stopnjo uvrščena na drugo mesto, takoj za Švedsko (81 %).

Visoke stopnje delovne aktivnosti moških in žensk s predšolskimi otroki v zvezi s kakovostjo zaposlitev kažejo na precej dobro urejene razmere za usklajevanje dela in družinskega življenja.

Delo za pošteno plačilo
Pošteno plačilo za opravljeno delo je eno izmed glavnih načel, na katera se opozarja ob dnevu dostojnega dela. Slovenija je ena izmed držav članic EU z najnižjo razliko med povprečno plačo moških in povprečno plačo žensk. V letu 2018 je bila povprečna mesečna bruto plača žensk (1.709 EUR) za 127 EUR nižja od povprečne mesečne bruto plače moških (1.836 EUR). Povprečna mesečna bruto plača je v Sloveniji v znašala 1.778 EUR. Mediana povprečne mesečne bruto plače, tj. srednja vrednost, ki deli populacijo na dva enaka dela, pa je bila 1.482 EUR.