Vlada sprejela Program stabilnosti 2020 in Nacionalni reformni program 2020

Vlada je sprejela Program stabilnosti 2020 in Nacionalni reformni program 2020, ki ju bo Ministrstvo za finance posredovalo Evropski komisiji. Opredelila se je tudi do ocene Fiskalnega sveta RS glede skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili.

Države članice EU v okviru evropskega semestra oziroma cikla usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik vsako leto pripravijo program stabilnosti, v katerem opredelijo večletni makroekonomski in fiskalni okvir, in nacionalni reformni program, ki odgovarja na izzive in priporočila Evropske komisije.

Letošnji Program stabilnosti je pripravljen v zelo negotovih časih in temelji na makroekonomskem scenariju COVID-19 (scenarij Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj), ki letos predvideva realno znižanje BDP za 8,1 %. Makroekonomski scenariji so sicer zelo negotovi, zato se fiskalna politika osredotoča le na leto 2020, in ne na srednjeročne napovedi.

Zaradi izjemnih okoliščin in znatnega upada gospodarske rasti bodo prihodki po ocenah letos nižji, odhodki pa višji. Letos tako pričakujemo javnofinančni primanjkljaj v višini 8,1 % BDP, javni dolg pa se bo po ocenah zvišal na 82,4 % BDP.

Zaradi izjemnih okoliščin in aktivacije splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast na ravni EU je omogočeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil. Visoki nominalni primanjkljaji se napovedujejo v večini evropskih držav.

Tudi Nacionalni reformni program je letos pripravljen v izjemnih okoliščinah in se osredotoča na ukrepe, sprejete od razglasitve epidemije. Dokument vsebuje tudi oris makroekonomskega okvira, ki zaradi negotovosti, povezanih s trajanjem epidemije in obsegom njenih posledic, vsebuje zgolj enega od možnih scenarijev, ki pa je podvržen številnim tveganjem.

V dokumentu so predstavljeni tudi ukrepi, s katerimi naslavljamo lanska specifična priporočila Sloveniji v okviru evropskega semestra. Načrti in ukrepi za naprej se bodo še dopolnjevali in spreminjali glede na razplet razmer, povezanih s pandemijo.

Vlada je v Stališču do ocene Fiskalnega sveta RS glede skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili na podlagi osnutka Programa stabilnosti 2020 in predloga Odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 poudarila, da sprejeti protikorona ukrepi v Sloveniji naslavljajo neposredne socialne in gospodarske posledice krize z namenom ohranjanja potenciala ter da so po vsebini in ocenjenem obsegu podobni kot v drugih državah. 

Vlada se s Fiskalnim svetom strinja, da epidemija COVID-19 predstavlja izjemne okoliščine in da je v takih razmerah potrebno obsežno ukrepanje fiskalne politike. Se pa vlada ne strinja, da je z omogočenim začasnim odstopanjem od zasledovanja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ možno zasledovati fiskalno pravilo. Prav tako so napovedi gospodarske rasti, proizvodne vrzeli ter vseh javnofinančnih kategorij zelo negotove in zelo občutljive na spreminjanje razmer in je nemogoče ob tako nezanesljivih razmerah istočasno naslavljati še srednjeročno uravnoteženost.

Vlada poudarja, da ne glede na izjemne okoliščine poizkuša dosledno slediti fiskalnim pravilom, vendar meni, da je v izjemnih okoliščinah in tudi po njihovem prenehanju prva naloga vlade vzpostavitev normalnega delovanja države, skrb za blagostanje državljanov in vlaganje naporov v gospodarski razvoj. Pri tem pa srednjeročna uravnoteženost ne more imeti prednosti pred določanjem pogojev za omilitev izjemnih okoliščin, ki so prizadele vse državljane in državljanke Slovenije.

Zahteva za oceno ustavnosti 103. člena ZIUZEOP in odloka o začasni prepovedi gibanja je neutemeljena

Vlada je sprejela mnenje o zahtevi skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti 9. in 103. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin ter 1. člena, petega odstavka 3. člena in 4. člena Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (U-I-152/20-5) ter ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.

Vlada meni, da je zahteva za oceno ustavnosti 103. člena ZIUZEOP in odloka o začasni prepovedi gibanja neutemeljena. Vlada tudi meni, da je predlog za začasno zadržanje izvajanja 103. člena ZIUZEOP neutemeljen.

Obseg epidemije COVID-19 je pokazal, da je pristojnost policije v povezavi z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB) treba urediti bolj natančno. Ker bi bila drugačna opredelitev v ZNB trajne narave (veljala bi za vse epidemije nasploh), je vlada pogoj začasnosti izpolnila, tako da je dodatna pooblastila predlagala v ZIUZEOP, saj v skladu z 20. členom tega zakona prenehajo tudi pooblastila policije v zvezi z epidemijo COVID-19. 103. člen ZIUZEOP določa le dodaten namen (zajezitev in obvladovanje epidemije ter zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz ZNB ter odredb oz. odlokov, sprejetih za ta namen) uporabe nekaterih pooblastil iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ustrezna kontrola bo še vedno zagotovljena v skladu z ZNPPol.

ZNB nadzorstveno funkcijo res predpisuje zgolj zdravstveni inšpekciji, ki jo v normalnih razmerah lahko izvaja. Ker pa je po podatkih iz letnega poročila ZIRS za leto 2018 v ZIRS zaposlenih 85 inšpektorjev, trenutno pa je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izdanih že več kot 2000 odločb o karanteni, ZIRS nadzorstvene funkcije ne more opravljati učinkovito. Vlogo policije je bilo zato v 103. členu nujno treba določiti na način, ki ji omogoča izvajanje nadzora nad spoštovanjem ukrepov iz odločb o karanteni in osamitvi brez prisotnosti inšpektorja ZIRS. Drugačen način bi pomenil nezmožnost zagotavljanja javnega zdravja, saj ne bi bilo možno zagotavljati spoštovanja z odločbo o karanteni ali osamitvi izrečenega ukrepa, s čimer bi nastale težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice za življenje in zdravje prebivalcev Republike Slovenije.

Namen, obseg in vsebina osebnih podatkov, ki jih policija sme zbirati, so določeni v tretjem odstavku 103. člena ZIUZEOP. Nedvomno gre za zelo omejen obseg osebnih podatkov, ki se smejo obdelovati le za zagotavljanje spoštovanja odločb oziroma drugih aktov, s katerimi so posameznikom odrejeni ukrepi iz ZNB (karantena, osamitev, obvezno zdravljenje). Opredeljeni so le nujno potrebni osebni podatki, brez katerih ni mogoče vedeti, kdo, kdaj in zakaj je odredil osamitev ali karanteno, kje se karantena ali osamitev izvajata ter kakšne omejitve ima pri tem oseba. V sklepu vlade o izmenjavi osebnih podatkov o odrejeni karanteni NIJZ in Policijo so nadalje še posebej določeni ukrepi za varovanje osebnih podatkov (šifriranje, enotna kontaktna točka, zagotavljanje pravic posameznikov, zagotavljanje revizijske sledi, postopek uničenja po izpolnitvi namena obdelovanja).

Pooblastila iz 103. člena ZIUZEOP imajo jasen namen, to je zagotovitev spoštovanja ukrepov v zvezi z epidemijo COVID-19. Cilj, ki ga pri tem zasleduje država, je zagotovitev javnega zdravja. Da bi ta cilj (ustava pravico do zdravja uvršča pred pravico do prostega gibanja) lahko dosegla, je treba omejiti nekatere pravice posameznikov, ob pogojih ki jih določa Ustava. Nadzor nad omejitvami je še posebej pomemben v fazi epidemije, ko se nekateri ukrepi sproščajo, da bi se preprečila potencialna gospodarska kriza. V tem obdobju je ključno, da se zagotovi spoštovanje izvajanja odrejenih ukrepov za vse tiste, ki predstavljajo potencialno ali realno grožnjo okužbe, in da se dosledno izvaja nadzor nad izvajanjem odrejenih ukrepov osamitve ali karantene. Policija ima pri tem ključno vlogo, ki je brez pooblastil iz 103. člena ne bo mogla opravljati.

Pooblastila, ki so določena v 103. členu, niso nova, niti niso razširjena. Gre za pooblastila, ki jih policija že uporablja in so določena v ZNPPol, drugačen je le njihov namen. Zagotovljeno je spoštovanje načela minimalnega obsega podatkov, minimalnega časa hrambe, zagotovljeno je informiranje posameznikov, ni omejitve glede pravic posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, poskrbljeno je za varnost osebnih podatkov in za revizijsko sled.

Glede Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin vlada meni, da so posegi v človekove pravice dopustni tako v mirnem kot v izrednem stanju. Tudi v miru je namreč človekove pravice ali temeljne svoboščine dopustno omejiti pod pogoji, ki jih določa ustava. Vsi ukrepi so bili sprejeti z namenom, da se preprečita nenadzorovana širitev nalezljive bolezni in razpad zdravstvenega sistema, kar bi lahko v skrajni posledici res ogrozilo obstoj države.

V 39. členu ZNB je bilo določeno, da ukrepe, ki se nanašajo na prepoved gibanja prebivalstva, sprejme minister za zdravje, vendar po mnenju vlade ne pomeni, da je obravnavani odlok protiustaven ali nezakonit, ker ga je izdala vlada. Vlada je namreč hierarhično višji organ izvršilne veje oblasti kot posamezno ministrstvo. Predstojnik ministrstva je minister, ki je član vlade in ki o vsaki odločitvi vlade soodloča (tudi o odloku). Minister za zdravje je glasoval za sprejetje odloka, kar pomeni, da je ukrepe iz odloka odredil (tudi) minister za zdravje. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v Republiki Sloveniji vlada tista, ki je odgovorna za stanje na vseh področjih, torej tudi na področju ukrepov za obvladovanje epidemij, ki imajo posledice za celotno prebivalstvo.

Ustava preprečevanje in varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni izrecno našteva med cilji, zaradi katerih je z zakonom dopustno omejiti človekovo pravico do združevanja in svobode gibanja. Okužba se je kljub že sprejetim ukrepom širila, zato je bil dodaten ukrep, s katerim se je omejilo gibanje izven občin, nujen. Ta ukrep je sorazmeren, saj ne gre za popolno prepoved gibanja posameznika, temveč so dopuščene upravičene izjeme. Vlada ugotavlja, da so ukrepi iz odloka primerni za dosego legitimnega cilja, to je za zajezitev in obvladovanje epidemije, saj se le s prepovedjo in omejitvijo (z izjemami) socialnih stikov po mnenju zdravstvene stroke učinkovito preprečuje širjenje nalezljive bolezni. Zdravstvena stroka v tem trenutku ne pozna drugih učinkovitih ukrepov, kar je razvidno tudi iz ukrepov drugih držav, ki prav tako omejujejo gibanje in prestop državnih meja na obvladljive tokove ter sprejemajo tudi vrsto drugih ukrepov. Brez takšnega ukrepa bi se nalezljiva bolezen nenadzorovano širila, kar bi glede na dosedanje izkušnje brez dvoma privedlo do nezmožnosti delovanja zdravstvenega sistema in bi pomenilo veliko smrtnih žrtev. Pri zagotavljanju javnega zdravja z ukrepi iz odloka je izpolnjen tudi vidik spoštovanja človekovega dostojanstva in z njim povezane pravice do zdravstvenega varstva (Republika Slovenija je socialna država), ki z zdržno rastjo števila okužb in s tem povezanega obvladljivega števila bolnikov na intenzivni negi omogoča delovanje zdravstvenega sistema, ki bi bil sicer že pred razpadom.

Ureditev, ki določa, da lahko občina v okviru svojih pristojnosti za območje samoupravne lokalne skupnosti določi način, pogoje dostopa ali prepove dostop na določene javne kraje in površine v občini zagotavlja, da se na nižjih ravneh, bližje lokalnemu prebivalstvu, po načelu subsidiarnosti in v skladu z uresničevanjem ustavnega načela lokalne samouprave, ki ga določa 9. člen Ustave, opredelijo specifične potrebe določene lokalne skupnosti. Tako se omogoča prebivalcem lokalnih skupnosti, da sami upravljajo lokalne zadeve na podlagi posebnega pravnega položaja lokalne skupnosti. Gre za napotilno določbo samoupravnim lokalnim skupnostim, ki sicer lahko že na podlagi svojih pristojnosti določajo pravila ali postavljajo določene omejitve, seveda pa morajo občine ostajati v okviru svojih zakonitih pristojnosti in ne smejo izvajati odloka tako, da to ni v skladu z njegovo vsebino in namenom oziroma pomeni kršitev predpisov ali človekovih pravic.

Vlada sprejela Mnenje o zahtevi skupine poslank in poslancev za oceno ustavnosti 9. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela Mnenje o zahtevi skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti 9. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, in sicer:

Zahteva za oceno ustavnosti 9. člena ZIUZEOP, ki določa, da se za 46. členom Zakona o nalezljivih boleznih (ZBN) doda nov 46.a člen, ki določa inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o nalezljivih boleznih.

Vlada odgovarja:

• Navedbe predlagatelja zahteve za oceno ustavnosti, da Zdravstveni inšpektorat v času nalezljive bolezni COVID-19 ustrezno izvaja svoje naloge in ni potrebe po pomoči drugih inšpekcij, ne držijo. ZIRS je do uveljavitve ZIUZEOP kot edini inšpekcijski organ, v sodelovanju predvsem z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo in Policijo, izvajal nadzore nad spoštovanjem odlokov Vlade Republike Slovenije (Vlada) oziroma odredb ministra, pristojnega za zdravje. ZIRS je že 20. marca 2020 na Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za javno upravo naslovil predloge, ki bi omogočali učinkovitejše izvajanje nadzora na način, da se določijo tudi pristojnosti drugih inšpekcijskih služb. Ob tem je po podatkih ZIRS trenutno na sedmih območnih enotah zaposlenih 86 inšpektorjev, ki od začetka širjenja nalezljive bolezni COVID-19 zagotavljajo stalno dosegljivost oziroma prisotnost na terenu.
• V zvezi z očitki o nejasnosti in nedoločnosti 9. člena ZIUZEOP v povezavi z domnevnim poseganjem v pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave vlada pojasnjuje, da 9. člen ZUIEZOP (46.a člen ZNB) samostojno ne določa omejitev oziroma posegov v svobodo gibanja posameznikov. Pravica in dolžnost pristojnega inšpektorja je vezana na izvajanje odrejenih ukrepov iz 39. člena ZNB.
• Po mnenju vlade je določba 46.a člena z uporabo pravnih razlag jasna in pomensko določljiva.
• 46.a člen oziroma 9. člen ZIUZEOP samostojno in arbitrarno ne posega v pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave RS niti v pravico do zbiranja in združevanja v skladu z 42. členom Ustave RS, saj gre za izrekanje ukrepov inšpektorjev ob izvajanju inšpekcijskega nadzora, ki temeljijo na vnaprej odrejenih ukrepih iz prvega odstavka 39. člena ZNB. Pravna podlaga za omejitev ustavne pravice do svobode gibanja in pravice do zbiranja in združevanja je tako določena v prvem odstavku 39. člena ZNB.
• Pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave RS varuje eno najpomembnejših vrednot, to je človekovo zdravje. Cilj, ki ga ob tem varuje država, je legitimen, torej stvarno upravičen, sredstva za doseganje tega cilja so pravno dopustna, saj vsi ukrepi temeljijo na ustavno dopustnih omejitvah iz 15. člena Ustave RS, ki so urejene na zakonski ravni. Ukrepi iz prvega odstavka 39. člena ZNB in 9. člena ZIUZEOP so sorazmerni in nujni za dosego cilja, ki je v obvladovanju in preprečevanju nalezljive bolezni z namenom varovanja zdravja ljudi.
• Določba 9. člena ZIUZEOP ni v neskladju s 155. členom Ustave RS z vidika retroaktivnosti oziroma uporabe novih nadzorstvenih ukrepov in pooblastil v odločbah o odreditvi karantene, ki so bile izdane pred začetkom uporabe ZIUZEOP.