SLOVENIJAZANIMIVOSTI

Vpliv družbenih omrežij na izobrazbo in kariero deklet

UNESCO z novim poročilom ‘Tehnologija po njenih pogojih’ (Technology on her terms) opozarja na problematiko algoritmov na družbenih omrežij, ki mlade uporabnike pogosto izpostavijo škodljivim idealom in spolnim stereotipom. Še posebej pri dekletih takšne vsebine vzbujajo slabe občutke, ki negativno vplivajo na njihovo dušeno zdravje ter šolski uspeh – hkrati pa jih tudi odvračajo od mnogih kariernih poti, ki se ne skladajo s pričakovanji, ki so jim dekleta še toliko bolj izpostavljena na spletu.

Poročilo deli rezultate raziskave na Facebook-u, kjer je 32 % najstnic dejalo, da so se po uporabi Instagram-a počutile še slabše glede nezadovoljstva s svojim telesom. Izpostavljenost mnogim navidezno idealnim slikam ter nedosegljivim lepotnim idealom negativno vpliva na njihovo samopodobo, duševno zdravje in dobro počutje: vse to pa je ključnega pomena tudi za akademski uspeh.

Dekleta so bolj pod vplivom spletnega nasilja kot fantje: v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v povprečju 12 % 15-letnih deklet poroča, da so že bile žrtev spletnega nasilja – za fante pa ta delež v povprečju zanaša 8 %. Dodatno breme za dekleta predstavljajo tudi vedno pogostejše vsebine o spolnosti, lažni posnetki, ustvarjeni s strani umetne inteligence, ter fotografije, ki prikazujejo spolnost in goloto. Takšnim vsebinam se mnoge ne morejo izogniti niti na spletu niti v učilnicah: v intervjujih za UNESCO poročilo so študentke iz več držav povedale, da so bile izpostavljene vsebinam, ki jih niso želele videti.

Družbena pričakovanja, stereotipi in spolne norme, ki so jim dekleta izpostavljena na spletu, pa ne samo omejujejo njihov akademski uspeh, temveč jih tudi odvračajo od karier v znanosti, tehnologiji, inženirstvu, matematiki in podobnih področjih, ki so tradicionalno predstavljena kot bolj moška. UNESCO opozarja, da ženske na teh področjih predstavljajo le 35 % vseh diplomantov po svetu, saj jih trajni predsodki odvračajo od študija in dela na teh področjih. Zaradi tega prihaja do občutnega primanjkljaja žensk v tehnoloških delovnih okoljih, posledično pa inovacije in digitalno preobrazbo vodijo predvsem moški.

Od 68 % držav, ki imajo vzpostavljene politike za podporo izobraževanja na področjih znanosti in tehnologije, jih le polovica pri tem posebej podpira ženske in dekleta. Potrebna so posebna prizadevanja za boj proti negativnim stereotipom ter promocijo vzornikov, ki bodo tudi na družbenih omrežjih med dekleti in ženskami spodbujali možnost izbire katerekoli kariere – tudi če družba od njih pričakuje kaj drugega. Boljši dostop do študija in dela na tehnoloških področjih ne glede na spol je namreč ključnega pomena, da lahko tudi ženske enakovredno sodelujejo v digitalni preobrazbi družbe ter razvijajo vključujoče tehnologije za prihodnost.

Vir: MiPi, 30. 5. 2024

 

 

 

vir: safe.si