Vračanje regresa – kako postopati?
Kdaj je potrebno vračanje regresa? Izplačilo regresa za letni dopust je namreč temeljna pravica delavca in dolžnost delodajalca. Zaposlenemu pripada regres v tolikšni meri, kot mu pripada letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Če je delavec zaposlen za celotno tekoče leto, mu pripada regres v celoti, v kolikor pa je zaposlen le del leta, pa mu pripada sorazmeren del letnega dopusta in s tem tudi sorazmeren del regresa.
Izplačilo regresa
Delodajalec je zakonsko obvezan delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Težava nastane, če zaposlenemu po izplačilu celotnega regresa preneha pogodba o zaposlitvi. Pri tem ni važno, ali delovno razmerje preneha zaradi odpovedi s strani delodajalca ali odpovedi s strani delavca.
Ko je delodajalec seznanjen z bodočim prenehanjem delovnega razmerja, lahko izračuna, do kolikšnega dela letnega dopusta je zaposleni upravičen, hkrati pa tudi, kolikšen del regresa mu pripada.
Vračanje regresa – Predlog pobota z izplačilom zadnje plače
Vračanje regresa se lahko dogovori s pobotom obveznosti med delodajalcem in delavcem. V praksi to pomeni, da od delavca pridobi pisno soglasje, da se strinja s pobotom medsebojnih obveznosti ob izplačilu zadnje plače. Zaposlenemu se torej ob izplačilu zadnje plače odšteje znesek preveč plačanega regresa, do katerega ni upravičen.
Če kot delodajalec od zaposlenega niste prejeli pisnega soglasja za pobot medsebojnih obveznosti, pobota pri izplačilu zadnje plače ne smete izvesti. Globa za takšno ravnanje znaša od 450 do 20.000 EUR za pravno osebo.
Vračanje regresa z nakazilo na TRR delodajalca
Če delavec ne soglaša s poračunom preveč izplačanega regresa pri izplačilu zadnje plače, lahko delodajalec zahteva, da mu delavec vrne preveč izplačan regres. Vračanje regresa se izvede tako,da delavec na delodajalčev TRR nakaže znesek preveč izplačanega regresa.
Se s delavcem nikakor ne morete dogovoriti za vračanje regresa?
Če delodajalec pisnega soglasja od delavca ne uspe pridobiti in z delavcem nikakor ne more dogovoriti vračanje regresa, mora delodajalec zoper delavca vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.
Delodajalec lahko s tožbo zahteva povračilo neupravičene obogatitve na podlagi 190. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631). Delavec, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo delodajalca, je prejeto dolžan vrniti, v kolikor je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
Dodatne obveznosti delodajalca
Ne glede na način pridobitve preveč izplačanega regresa, pa je delodajalec dolžan popraviti posredovan REK-1 obrazec, glede višine izplačanega regresa. Poleg tega pa je potrebno popraviti tudi obračun dohodnine na vrnjeni del regresa.
VIR: DATA.SI
Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran 
