Vse o krajšem delovnem času zaradi starševstva
Kot piše DATA.SI, v pravni službi prejemajo vse več vprašanj o krajšem delovnem času zaradi starševstva. Vse več staršev se namreč odloča za krajši delovni čas. Opažamo, da je nepoznavanje zakonodaje s strani delodajalcev in delavcev glede tega področja še vedno veliko.
Kdaj govorimo o krajšem delovnem času zaradi starševstva?
Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega staršem zagotavlja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:
- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka;
- eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka;
- eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev.
Pogodba o zaposlitvi ali aneks
O krajšem delovnem času zaradi starševstva tako lahko govorimo le v zgoraj naštetih primerih. Če delavec uveljavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom, mu je delodajalec dolžan to omogočiti. V tem primeru je potrebno ustrezno popraviti oziroma dopolniti pogodbo o zaposlitvi ali skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi. Iz pogodbe oziroma aneksa mora izhajati obdobje, v katerem roditelj dela krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.
Da bo pogodba o zaposlitvi pravno formalno uredila medsebojne pravice delavca in delodajalca tako, da ne bo prihajalo do dvomov, sporov ali kazni inšpektorja za delo, vam priporočamo pravno svetovanje.
Posebnosti dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
Delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva, je sicer plačan sorazmerno svoji dejanski delovni obveznosti, je pa zavarovan za polni delovni čas. Delavcem pripada tudi celotni letni dopust ter tudi celotni regres za letni dopust. V tem pogledu gre vsekakor za več pravic kot pri krajšem delovnem času, ki ni vezan na starševstvo.
Kako pa je z razporeditvijo delovnega časa pri krajšem delovnem času?
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ne določa omejitev glede razporeditve delovnega časa. Prav tako omejitev ne določa Zakon o delovnih razmerjih. Delovni čas za starše torej ni predpisan. Razporeditev delovnega časa je sestavina pogodbe o zaposlitvi, ki jo stranki (delavec in delodajalec) določita sporazumno. Pri tem je potrebno upoštevati omejitve, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). To so:
- prepoved dela preko polnega delovnega časa,
- prepoved neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa,
- omejitve v zvezi z nočnim in nadurnim delom.
“Splošna delovnopravna zakonodaja ne ščiti staršev pred delom v dopoldanski oziroma popoldanski izmeni,” so nam sporočili iz Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tako lahko delodajalec odredi tudi zgolj popoldansko delo staršu, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva.
Imate v vašem podjetju pravilnik o razporeditvi delovnega časa? Pravniki z izkušnjami na kadrovskem področju ga toplo priporočajo vsem delodajalcem. Kako naj starši uveljavljajo pravico do dela s krajšim delovnim časom, smo že pisali. Ste samozaposleni? Veste, da tudi samostojni podjetniki lahko delajo krajši delovni čas, pa jim vseeno teče polna pokojninska doba?
VIR:DATA.SI – FOTO:PIXABAY
