Zaznavanje lastne podobe na videokonferencah
Pandemija COVID-19 je močno spremenila naš potek vsakdana. Večina naših aktivnosti je bila premeščena v virtualno obliko, videokonference pa so posledično postale glavno sredstvo komunikacije za službene obveznosti in tudi za družabne dogodke. Posamezniki so tako več ur na dan primorani sami sebe gledati v popačeni sliki na zaslonu, kar pri številnih vodi do razvoja negativne samopodobe.
Zoom, Microsoft Teams, Google Hangouts in druge podobne aplikacije so omogočile, da se življenje, sodelovanje in produktivnost, kljub še kar trajajoči pandemiji, nadaljujejo skorajda v normalnem tempu. Ob tem pa je veliko posameznikov opazilo, da lahko te platforme vplivajo tudi na to, kako zaznavajo svojo lastno podobo.
Na omenjenih platformah se posamezniki izpostavljajo na virtualen način, ki ga mnogi od prej še niso bili vajeni. Poleg primerjanja z drugimi se posameznik prej ali slej zaloti, kako podrobneje opazuje tudi samega sebe. Opazuje, kako govori, kako se odziva na druge, pri čemer pa lahko opazi tudi manjše nepravilnosti, kot so izrazne gubice, ki jih pri komunikaciji iz oči v oči ne bi.
Ob tem je treba opozoriti na izkrivljajoče učinke spletnih kamer, ki pogosto zaradi snemanja v krajših goriščnicah na videu prikažejo bolj zaobljen obraz, širši nos in višje čelo. Poleg tega je vse prikazano v dvodimenzionalni obliki, kar pripomore k metanju sence na področja, kjer jih nismo vajeni. To lahko poslabša videz temnih madežev na obrazu in pri posamezniku povzroči nepotrebno zaskrbljenost.
Izkrivljajoči učinki spletnih kamer so v veliko primerih prispevale tudi k trendu kozmetičnih posegov, saj večina posameznikov še vedno ni seznanjena s tem, kako lahko kamere izkrivijo resničnost.
Vir: Science Direct, 12.1.2021
