Decembrska akcija Slovenija piha 0,0 za več varnosti v prometu

Začela se je tretja in obenem letošnja zadnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, ki jo koordinira Agencija za varnost prometa v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Policijo ter nevladnimi organizacijami. Z akcijo želimo na javnost znova nasloviti pomembno opozorilo: »Alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na naše psihofizične sposobnosti in znatno poslabšajo možnosti za varno sodelovanje v prometu!«

 

Javnost želimo s skupno akcijo spodbuditi k ničelni toleranci do uporabe teh snovi, ki imajo v prometu usodne posledice. Akcija bo potekala ves december, saj gre za zadnji mesec v letu, ki ga zaznamujejo številna praznovanja in zabave. V tem času bo policisti vse do 31. decembra poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah, do 20. decembra pa si lahko tisti, ki bodo napihali 0,0, prislužijo vstopnice za obisk koncerta.

Vpliv alkohola na naše sposobnosti je prepogosto podcenjen. Dokler se ne pokažejo vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, kot na primer zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru, so mnogi prepričani, da lahko sodelujejo v prometu. Nekaterih posameznikov pa žal tudi takšno stanje alkoholiziranosti ne odvrne od udeležbe v prometu. Že brez alkohola je v prometu za nastanek tragičnih dogodkov dovolj le trenutek neprevidnosti, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi pa tveganja za takšne situacije še dodatno povečujejo, opozarja Agencija za varnost prometa.

Vsaka nesreča, ki se zgodi pod vplivom alkohola, je nedopustna in odveč!

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje Mojca Gobec poudarja: “Podatki o nesrečah voznikov pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi terjajo ukrepanje. Voznik pod vplivom teh snovi je nezanesljiv voznik in za promet nevaren, saj alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na koordinacijo gibov voznika, na vidno zaznavanje prometa in na reakcijski čas voznika. Trdim, da je vsaka nesreča, ki se zgodi pod vplivom alkohola, nedopustna in odveč! Do sedaj smo s skupnim ukrepanjem že dokazali, da se navade voznikov da spreminjati, kljub temu, da je potrebno vlagati veliko dela in da je to delo na dolgi rok. Mladi vozniki so že privzeli, da ne vozijo pod vplivom alkohola in se z zabav raje vračajo s treznim voznikom. Enako velja za odrasle priložnostne pivce. Vem, da nas čaka še veliko dela, vendar zaupam v naša skupna prizadevanja in aktivnosti na področju varnosti v cestnem prometu.”

Dobro sprejeta akcija Slovenija piha 0,0, ki se izvaja pod okriljem Ministrstva za zdravje, se bo nadaljevala tudi v decembru in bo potekala od 2. do 20. decembra. Policisti bodo sicer poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah vse do 31. decembra, tisti udeleženci, ki bodo do 20. decembra pri preizkusu alkoholiziranosti napihali 0,0, pa bodo imeli možnost sodelovanja pri žrebu vstopnic za zdaj že tradicionalni koncert Policijskega orkestra z letošnjima gostoma Tomislavom Jovanovićem – Tokcem (Dan D) in Neisho. Koncert bo 15. januarja 2020 v CUK Kino Šiška v Ljubljani. Med decembrskimi treznimi vozniki bo izžrebanih 250 prejemnikov dveh vstopnic za koncert. 

V času akcije bodo aktivnosti inšpekcijskih služb, vladnih in nevladnih organizacij usmerjene v bližino gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in kraje, kjer se zadržuje več ljudi. Akcijo podpira tudi Val 202, II. program Radia Slovenija, ki bo javnost opozarjal o nezdružljivosti alkohola in prepovedanih drog z vožnjo v cestnem prometu.

V. d. direktorice Agencije za varnost prometa Vesna Marinko javnost naslavlja z jasnim sporočilom: “Alkohol vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika, na mišljenje, zaznavanje in ravnanje že s prvim popitim kozarcem. Pomembno zmanjša sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje, predvsem v kritičnih situacijah. Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom zvišuje. V letošnjem letu znaša kar 1,55 promila ali g alkohola/kg krvi (0,73 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). V primerjavi z lanskim letom se je povprečna stopnja povišala za 0,22 promila ali g alkohola/kg krvi (0,1 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka), lani je torej znašala 1,33 promila ali g alkohola/kg krvi (0,63 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). Letošnji rekorder je imel kar 3,7 promila ali g alkohola/kg krvi (1,75 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka).

Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je letos umrlo že 31 oseb, kar je 55 % več v primerjavi z lanskim letom. 659 ljudi je bilo zaradi alkoholiziranih povzročiteljev lažje in hudo telesno poškodovanih. Obenem je zaradi vožnje pod vplivom drog sedem povzročiteljev (od teh so bili štirje tudi pod vplivom alkohola) povzročilo smrt osmih oseb. To so podatki, ki nas vedno znova pretresejo in opomnijo, kako uničujoče posledice imajo alkohol in droge v prometu. Zato znova opozarjamo, da ste le s trezno glavo del odgovorne udeležbe v prometu. Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi ne sodijo v promet v nobenih okoliščinah in pod nobenimi pogoji. Gre za osebno odločitev posameznika v prometu, posebej pa pri vožnji, da se tem substancam povsem odpove.

Prometna nesreča, povzročena zaradi zlorabe alkohola, ni nesreča, temveč tragedija, povzročena zaradi neodgovornega ravnanja posameznika. Ničelna toleranca do vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi mora postati predpogoj naše prometne kulture, da bodo slovenske ceste varnejše za vse udeležence.”

Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun predstavlja aktivnosti Policije: “Decembrskim aktivnostim za zmanjšanje števila voženj pod vplivom alkohola na slovenskih cestah se bo, tako kot vsako leto, priključila tudi Policija. Da bi bile slovenske ceste bolj varne za vse prometne udeležence, bomo policisti med 2. in 31. decembrom 2019 po vsej Sloveniji preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola. Več pozornosti pa bomo v tem obdobju namenili tudi preverjanju prisotnosti drog pri voznikih.
Policisti bomo izvajali tudi poostren nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola, in sicer bomo preverjali, kje oz. v katerih gostinskih lokalih so vozniki, ki bodo kasneje kontrolirani v poostrenem nadzoru ali kot udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo koncentracijo alkohola v izdihanem zraku pred tem uživali alkoholne pijače. Poleg tega bomo kontrolirali tudi točenje alkohola mladoletnim osebam in alkoholiziranim posameznikom, predvsem v različnih lokalih.

Namen poostrenega nadzora je, da v sodelovanju z drugimi organizacijami prispevamo k osveščanju o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in drog, zmanjšanju števila neodgovornih voznikov ter s tem tudi k zmanjšanju števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo taki udeleženci v prometu. Poleg tega so aktivnosti del evropsko usklajenega nadzora, poimenovanega Alcohol & Drugs, ki bo med 9. in 15. decembrom potekal v več evropskih državah in se mu pridružuje tudi slovenska policija.

V zadnjih letih se je delež prometnih nesreč, ki jih zakrivijo pijani vozniki, nekoliko zmanjšal in predstavlja 9-odstotni delež vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Zaskrbljujoče pa je, da več kot petina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola.
Poudariti je potrebno, da alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, nevklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč itd.”

Agencija bo javnost ozaveščala tudi v središču Ljubljane in Maribora

V času nacionalne akcije bodo po vsej Sloveniji potekale številne aktivnosti, preventivni dogodki in delavnice. Osrednji dogodek bo potekal 7. 12. 2019 na Prešernovem trgu v Ljubljani med 15.00 in 19.00 uro. Na dogodku bodo obiskovalci lahko preizkusili demonstracijske naprave, kot so vrtavko, naletne tehtnice, »alkoholna očala s poligonom«. Pred vstopom v napravo vrtavko bodo promotorji prometne varnosti z alkotesterji preverjali stopnjo alkohola v izdihanem zraku za vsakogar, ki bi napravo želel preizkusiti, saj Agencija tudi tako spodbuja ničelno toleranco do alkohola v prometu. Podoben dogodek bo 13. 12. 2019 potekal v Mariboru na Trgu svobode.

V okviru nacionalne preventivne akcije bo sodelovalo 111 slovenskih občin, ki jim je Agencija za potrebe aktivnosti na lokalni ravni zagotovila 1310 plakatov ter 18.000 zloženk Alkohol ubija. Prav tako so občinam za terenske akcije razdelili 3.000 alkotesterjev za enkratno uporabo.

Agencija za varnost prometa podpira in sofinancira tudi projekte nevladnih organizacij. V času nacionalne akcije bodo izvajali projekte Čista nula, čista vest, Zavoda Varna pot, Heroji furajo v pižamah Zavoda Vozim, After TAXI Združenja DrogArt, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije projekt Skupaj za večjo varnost v prometu ter Društva Abstinent.

Agencija bo v letošnjem letu na srednjih šolah izvedla preko 30 delavnic, v okviru katerih ozavešča mlade glede vožnje pod vplivom alkohola. V decembru bosta delavnici za dijakinje in dijake potekali v Novi Gorici (9. 12. 2019) in v Naklem (23. 12. 2019). V okviru delavnic za starejše, v projektu Sožitje, ki jih bo letos izvedenih kar 45, pa Agencija o tveganjih vožnje pod vplivom alkohola ozavešča starejše udeležence v prometu.

Agencija za varnost prometa voznike skozi celo leto opozarja na visoka tveganja, ki jih prinaša vožnja pod vplivom alkohola. Še posebej v krajih zunaj naselij, kjer ni zagotovljenega varnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, Agencija poziva, naj se vozniki vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave. V nobenem primeru naj ne vozijo vinjeni ali pod vplivom prepovedanih psihoaktivnih snovi. Prav tako naj se ne peljejo z voznikom, ki je užival tovrstne substance.

Podatki govorijo: Zaradi alkoholiziranega povzročitelja letos že 31 smrtnih žrtev

Letošnji podatki (do vključno 30. 11. 2019) kažejo, da se je na slovenskih cestah zgodilo 1.348 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, kar je sicer 1,9 % več kot leto poprej, ko smo v primerjalnem obdobju zabeležili 1.323 nesreč. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je umrlo 31 oseb, kar je 55 % več v primerjavi z lanskim letom, ko je življenje izgubilo 20 oseb. Poškodovanih je bilo 659 oseb (8 % manj kot lani – 713 v 2018), od tega je bilo 119 huje (15 % manj kot lani – 140 v 2018) in 540 lažje poškodovanih (6 % manj kot lani – 573 v 2018).

V večini primerov je bil ob alkoholiziranosti vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom neprilagojena hitrost – 14 prometnih nesreč v katerih je umrlo 18 oseb (60 % oz. 10 % več kot v lanskem obdobju), nepravilna stran oz. smer vožnje – 6 prometnih nesreč v katerih je umrlo 7 udeležencev (23 % oz. 7 % manj kot v lanskem obdobju) ter nepravilnost pešca – 4 prometne nesreče s prav toliko umrlimi (13 %). Kar 24 (80 %) oseb je umrlo v prometnih nesrečah, ki so se pripetile izven naselja (5 umrlih na avtocesti). Delež umrlih izven naselja se v zadnjih letih povečuje (s 70 % v primerljivem obdobju 2018 na 80 % letos). V temnem delu dneva se je pripetilo 14 od 25 prometnih nesreč s smrtnim izidom (56 %).

Večina smrtno ponesrečenih udeležencev je tudi povzročiteljev nesreč

Od skupaj 31 smrtno ponesrečenih udeležencev je bilo 20 (65 %) tudi povzročiteljev prometne nesreče. Letošnji podatki ob koncu novembra kažejo, da so največ prometnih nesreč s smrtnim izidom povzročili vozniki motornih vozil pod vplivom alkohola v starostni skupini med 45. in 54. leti, in sicer 6, v katerih je umrlo 9 oseb. Sledijo jim povzročitelji, stari med 35. in 44. leti, ki so povzročili 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 7 udeležencev ter povzročitelji stari med 25. in 34 leti, ki so povzročili 5 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 6 oseb.

Povprečna stopnja alkoholiziranosti se pri povzročiteljih zvišuje

Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom v letošnjem letu znaša kar 1,55 promila ali g alkohola/kg krvi (kar je 0,73 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). V primerjavi z lanskim letom se je povprečna stopnja povišala za 0,22 promila ali g alkohola/kg krvi (0,1 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka), lani je torej znašala 1,33 promila ali g alkohola/kg krvi (0,63 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka). Letošnji rekorder je imel kar 3,7 promila ali g alkohola/kg krvi (1,75 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka).
Letošnji najstarejši alkoholizirani povzročitelj prometne nesreče s smrtnim izidom je imel 72 let (lani 84 let), najmlajši pa le 15 let (lani 21 let). Oba sta bila pešca, pri čemer je starejši umrl pri hoji na regionalni cesti izven naselja, mlajši pa je prečkal avtocesto. Obe nesreči sta se pripetili v temnem delu dneva.

Zaradi vožnje pod vplivom drog umrlo 8 oseb

V letošnjem letu so povzročitelji pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi povzročili 67  prometnih nesreč (lani 81). Povzročili so 7 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 8 oseb (lani 6), od tega so bili 4 povzročitelji tudi pod vplivom alkohola. Hudo telesno poškodovanih je bilo 23 udeležencev (enako kot lani), lažje telesno poškodovanih pa 45 udeležencev (lani 50).

Največ povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom voznikov osebnih vozil

Tudi med letošnjimi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom je bilo največ voznikov osebnih vozil, ki so povzročili 17 takšnih prometnih nesreč (65,4 %). Sledijo jim pešci, ki so povzročili 4 prometne nesreče s smrtnim izidom (15,4 %) ter vozniki enoslednih motornih vozil, ki so povzročili 5 prometnih nesreč s smrtnim izidom (19,2 %) – od tega 3 motoristi in 2 mopedista. V primerjavi z letom poprej med alkoholiziranimi povzročitelji ni voznikov tovornih vozil in kolesarjev, velja pa letos izpostaviti pešce in motoriste, med katerimi v lanskem primerljivem obdobju ni bilo nobenega umrlega povzročitelja.

Obalno-kraška in pomurska statistična regija z največ prometnimi nesrečami zaradi alkohola

Agencija je podrobneje primerjala podatke o prometnih nesrečah, povzročenih zaradi alkohola v 12 statističnih regijah, na katere je razdeljena Slovenija. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, izstopata obalno-kraška s statistično 9,04 prometne nesreče in pomurska statistična regija s statistično 8,66 prometnih nesreč na 10.000 prebivalcev. Izstopajoči trend v teh dveh statističnih regijah je zabeležen v zadnjih treh letih. Vendar pa omenjeni statistični regiji ne izstopata po umrlih v prometni nesreči povezani z alkoholom, so pa izstopajoče regije koroška, goriška in zasavska statistična regija. Najnižje število, statistično 3,86 prometne nesreče na 10.000 prebivalcev beležimo v zasavski statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz pomurske, posavske in primorsko-notranjske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev.

 

VIR: GOV.SIFOTO: POLICIJA.SI, GOV.SI