DEET

DEET (kemijsko ime N,N-dietil-meta-toluamid) se od leta 1957 uporablja kot aktivna sestavina v številnih repelentih za insekte. To so izdelki, ki odganjajo insekte, kot so komarji, klopi, črne muhe, bolhe idr. Velja tudi za koristno osebno zaščito pred malarijo. Med repelenti je DEET nekakšen zlati standard, s katerim primerjamo druge repelente, saj zagotavlja najboljšo zaščito pred piki komarjev. Izdelki z DEET se lahko nanašajo neposredno na kožo. Na voljo so v obliki tekočin, losjonov, razpršil, pa tudi v obliki impregniranih materialov (npr. zapestni trakovi).

Natančen način delovanja DEET pri insektih še ni poznan. Domneva se, da DEET moti receptorje komarjev (in drugih žuželk), ki zaznavajo L-mlečno kislino in ogljikov dioksid. Gre za spojini, ki ju oddajamo ljudje in živali, in prek katerih nas insekti zaznajo. Zaradi DEET ne morejo učinkovito locirati gostitelja.

Koncentracije DEET v izdelkih, ki so namenjeni nanašanju na kožo, segajo od 4 do 100 odstotkov. Višja koncentracija ne pomeni nujno, da bo izdelek deloval bolje, pač pa predvsem, da bo učinkovit dlje časa. Izdelki z 10 odstotki DEET načeloma zagotavljajo zaščito približno dve uri. Če želimo izdelek z močnejšim učinkom, ki bo dlje časa trajal, izberemo izdelek z vsaj 20 odstotki DEET. Izdelki z 20 do 30 odstotki zagotavljajo zaščito več ur, običajno 5 do 8. Načeloma koncentracije nad 50 odstotki ne prinašajo neke dodatne koristi, tako v smislu jakosti kot trajanja učinka.

Uporaba repelentov, ki vsebujejo DEET, ne bi smela biti škodljiva, če upoštevate navodila za uporabo in izdelek uporabljate varno. V redkih primerih lahko uporaba izdelkov z DEET povzroči kožne izpuščaje. Pri nekaterih osebah, ki so uporabljale izdelke z visoko koncentracijo DEET ali so bile izpostavljene prevelikim količinam DEET, so se pojavili kožni izpuščaji, mehurji ter draženje kože in sluznice. Ljudje, ki so vdihnili repelente z DEET, so poročali o kašlju in draženju dihal. Če jih zaužijemo, lahko povzročijo draženje želodca in prebavil, slabost in bruhanje.

Za namen pravilne in varne uporabe upoštevajte naslednja priporočila.

• Preberite in upoštevajte vsa navodila in varnostne ukrepe na etiketi izdelka.
• Izdelek hranite zunaj dosega otrok.
• Ne dovolite otrokom, mlajšim od 10 let, da si sami nanašajo repelent.
• Za nanos na obraz izdelek najprej popršite na roke, nato vtrite v obraz.
• Ne vdihavajte, ne pogoltnite in ne nanesite neposredno v okolico oči.
• Ne nanašajte repelenta na rane, opečeno ali poškodovano kožo.
• Ne nanašajte na roke majhnih otrok ali okoli oči in ust.
• Repelenta ne nanašajte pod oblačila.
• Kadar uporabljate zaščitna sredstva za sončenje, jih nanesite na kožo pred repelentom.
• Izdelek uporabljajte le, ko ste na prostem, po prihodu v prostor pa kožo umijte z milom in vodo.
• Uporabite ravno toliko repelenta, da prekrijete izpostavljeno kožo in/ali oblačila. Izogibajte se prekomernemu nanosu izdelka.

Koža dojenčkov in otrok drugače prepušča snovi kot koža odraslih, zato smo pri tej populaciji previdnejši in še bolj tehtamo med koristmi in potencialnim tveganjem. Uporaba repelentov pri otrocih, starejših od dveh let, načeloma ni vprašljiva. Kar se tiče preprečevanja bolezni, ki jih komarji lahko prenašajo, pa smo v situacijah, ko je grožnja teh otipljivejša, manj zadržani. Ameriška in evropska agencija za preprečevanje bolezni (CDC oz. ECDC) tako postavljata absolutno mejo glede uporabe izdelkov z DEET pri dojenčkih, mlajših od dveh oz. treh mesecev. Načeloma velja, da je dojenčke najbolje zaščititi drugače, npr. z mrežo proti komarjem. ECDC ne navaja zadržkov glede uporabe izdelkov z DEET pri nosečnicah. Podobnega mnenja je svetovna zdravstvena organizacija glede uporabe izdelkov z DEET pri materah, ki dojijo. Seveda ob upoštevanju varnostnih opozoril glede pravilne uporabe.

Repelente, ki jih nanesemo na kožo, lahko kupite tudi v lekarni. O izbiri ter nasvetih glede pravilne uporabe pa se lahko obrnete na farmacevtsko strokovno osebje.