SLOVENIJA

Delovna mesta, ki jih epidemija najbolj ogroža?

Delovna mesta so v času epidemije ogrožena ali pa se spreminjajo – po celem svetu. Socialno distanciranje ogroža predvsem delovna mesta, ki zahtevajo fizično prisotnost in interakcijo. Kaj to pomeni za  delo skupin prebivalstva kot so ženske, mladi ali revni?

Delovna mesta, kjer delo ne more potekati na daljavo!

Tista delovna mesta, kjer delo ne more potekati na daljavo in se hkrati ne smatrajo za nujna, so podvržena tveganju odpuščanj, skrajšanju časa zaposlitve ali čakanju na delo. Raziskave celo omenjajo visoko tveganje za celo do 100 milijonov delovnih mest po 35 razvitih ali razvijajočih državah. Za boljšo predstavo, to predstavlja v povprečju 15 % delovnih mest delovne sile posamezne države!

Navkljub temu obstajajo različne situacije, v katerih so se znašle posamične države. Raziskovalci so tako analitično prikazali, da je lažje pričeti delati na daljavo za delavca v državi kot je Singapur ali Norveška, kot pa v Turčiji ali državi Južne Amerike.

Ogrožena delovna mesta v obsegu 15 % celotne delovne sile!

Delovna mesta, ki so najbolj ogrožena, so v gostinskih in hotelskih dejavnostih ter trgovini na debelo in drobno. Neprimerljivo bolj so ogrožena delovna mesta pri majhnih in srednjih podjetjih ter tisti, ki so zaposleni za krajši delovni čas. Globalno gledano so ti tisti, ki so najprej odpuščeni in najkasneje pridejo ponovno do zaposlitve.

Tudi izobrazba je dejavnik – tisti z nižjo formalno izobrazbo in mlajši največkrat opravljajo dela, ki jih je najtežje opravljati na daljavo.

Izpostavljenih žensk in posledice za družbo!

Večje tveganje za izgubo zaposlitve mlajših pomeni večje tveganje za povečanje medgeneracijske neenakosti v državi. To pa posledično vpliva tudi na stanje pokojninske blagajne v Republiki Sloveniji.

Študija je ugotovila, da so ženske lahko posebej podvržene trendu odpuščanja zaradi krize. Ta trend lahko poslabša dosedanje napredke za doseganje delovne enakosti med spoloma. Ženske so bolj izpostavljene tveganjem zaradi dejavnikov, kot je neenakomerna razporeditev po sektorjih, ki so najbolj podvrženi ukrepom. Poleg tega statistično gledano ženske nosijo večji del bremena nege otrok in domačih opravil.

Največje posledice bodo najverjetneje nosili tisti z nižjimi prihodki in tisti z negotovimi ali le občasnimi zaposlitvami. Po študijah ti najtežje preidejo na zaposlitev z delom na daljavo. Ti so tudi podvrženi bremenu preživetja iz dneva v dan in nimajo toliko finančnih blažilnikov, kot so prihranki ali dostopanje do enostavnih (pravičnih) kreditov.

Vir: CNN

 

VIR: DATA.SI