SLOVENIJA

Delovni čas trgovin po koncu epidemije

Delovni čas trgovin po koncu epidemije COVID-19 ostaja nedorečen. Vlada namreč ne podpira predloga za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih. Meni, da gre za izredno pomembno gospodarsko vprašanje, ki bi moralo biti obravnavano na Ekonomsko-socialnem svetu.

Delovni čas trgovin po koncu epidemije ostaja nedorečen

Trgovinska dejavnost predstavlja 34% vseh prihodkov slovenskega gospodarstva. Zaradi velikega števila delovnih mest v dejavnosti trgovine in posledic epidemije COVID-19 na gospodarstvo, predlog zakona po mnenju Vlade ni primeren za obravnavo v Državnem zboru. Iz predloga zakona sicer izhaja, naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte. Kot izjeme bi lahko bile v nedeljo še naprej odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 kvadratnih metrov in se nahajajo na območju bencinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic.

Predlog zakona predvideva delovni čas trgovin, ki bi bil trgovcem prijaznejši

Cilj predloga zakona je vsem zaposlenim v trgovinah in v nekaterih povezanih dejavnostih zagotoviti proste nedelje in proste dneve, ki so po zakonu določeni kot dela prosti dnevi. Spomnimo, pred leti (leta 2003) smo se državljani na posvetovalnem referendumu že izrekli za delovni čas trgovin, na osnovi katerega bi bile trgovine ob nedeljah zaprte.

Takšen delovni čas trgovin zasleduje cilj osvoboditve od nepotrebnega dela, opuščanje spodbujanja nenehnega trošenja ter zagotavljanja priložnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, razvijanje lastnih potencialov in kakovostno socialno življenje.

Trgovinska zbornica Slovenija proti spremembam, ki zadevajo delovni čas trgovin

Predlog Trgovinske zbornice je, da delovni čas trgovin ostane nespremenjen. Prepričani so namreč, da je potrebno v tem času spodbujati potrošnjo. Potrošnja bo namreč eden najpomembnejših gonilnih sil za ohranjanje delovnih mest. V kolikor bi se delovni čas trgovin bistveno spremenil, torej če bi trgovine ob nedeljah in praznikih zaprle svoja vrata, bi hkrati upadel tudi prihodek. Po nekaterih ocenah tudi do 10%. V trenutnih razmerah si naše gospodarstvo tega ne more privoščiti. Ključnega pomena je, da napore usmerimo v sprejemanje takšnih ukrepov, da si gospodarstvo opomore.

 

VIR: DATA.SI