Delovni spor pred sodiščem – sodno varstvo delavca
Delovni spor je splošni pojem, ki opredeljuje individualne in kolektivne delovne spore. V predmetnem članku bomo tokrat pisali samo o individualnih delovnih sporih. Individualni delovni spori so pravni spori, katerih predmet so posamične pravice ali obveznosti iz delovnega razmerja, ki temeljijo na pogodbi o zaposlitvi. Kako in v katerih primerih poteka spor pred sodiščem?
Vam je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi? Izvaja delodajalec mobing nad vami? Ali že več kot dve leti delate pri delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas? Vse to so lahko razlogi za delovni spor! Menite, da so vam kršene pravice in bi potrebovali pravni nasvet? Pišite nam na data@data.si in povprašajte po ponudbi!
Delovni spor med delavcem in delodajalcem
Stranki delovnega spora sta tako delavec in delodajalec. Seveda sam delovni spor ni možno rešiti samo po sodni poti (preko sodišča). Delovni spor lahko delavec in delodajalec rešita sama, ali pa to prepustita tretji osebi (alternativno reševanje delovnopravnih sporov). V kolikor je delodajalec nezakonito ravnal, imajo delavci tudi možnost prijave na Inšpektorat RS za delo.
Kadar je z zakonom ali s kolektivno pogodbo določen obvezen postopek za mirno rešitev spora, je tožba dopustna pod pogojem, da je bil postopek predhodno začet, pa ni bil uspešen.
Potrebno je vedeti, da so določbe delovnopravne zakonodaje v večini primerov določene v korist delavcev, saj poskušajo upoštevati njihovo podrejeno vlogo. Zato je dokazno breme ponavadi na strani delodajalca.
Delovni spor pred delovnim sodiščem
Pred delovnim sodiščem so možni naslednji tožbeni zahtevki:
- ugotovitveni (npr. na nezakonitost odpovedi),
- dajatveni (npr. neizplačilo plače, regresa,…) ali
- oblikovalni.
Tožbeni zahtevek (v kolikor se bo delovni spor reševal pred sodiščem) se lahko nanaša na:
- obdobje, ko pogodba o zaposlitvi še ni bila sklenjena,
- za čas trajanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in
- čas po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (odpovedi).
Kakšni so roki za vložitev tožbe, če ste se odločili za delovni spor?
V kolikor je z zakonom predpisan rok za vložitev zahtevka je to potrebno upoštevati. Na primer ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu. Delavec mora biti posebej pozoren na pravni pouk v npr. izročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če meni, da je delodajalec nezakonito postopal glede odpovedi, lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pa je dolžan storiti pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Zastaranje terjatev iz delovnega razmerja, če je začet delovni spor
V kolikor bi zaradi spora nastale tudi terjatve iz delovnega razmerja je potrebno biti pozoren na zastaranje. Za terjatve iz delovnega razmerja velja petletni zastaralni rok v skladu z ZDR-1. Zastaralni rok začne teči prvi dan po zapadlosti terjatve.
Primer:
Sporna nagrada za uspešno poslovanje (stimulacija) bi morala biti delavcu izplačana do konca leta 2006, tj. do 31.12.2006. Ker je delavec šele 20.11.2012 pozval delodajalca na izpolnitev obveznosti in nato vložil tožbo, je od dneva zapadlosti (1.1.2007) do prvega poziva toženi stranki preteklo več kot pet let (sodba VDSS Pdp 599/2014). Ker je delodajalec v sodnem postopku ugovarjal zastaranju, je bil njegov ugovor utemeljen.
Sodni spor lahko vloži tudi delodajalec
Ni pa delodajalec vedno tisti, ki lahko nezakonito ravna. Zaradi nezakonitega ravnanja je v vlogi tožene stranke lahko tudi delavec. V tem primeru sodni spor vloži delodajalec. To se pogosto zgodi v primeru, če delavec krši konkurenčno prepoved, ki je določena že z ZDR-1, krši konkurenčno klavzulo,…
VIR: DATA.SI
