Disciplinska in odškodninska odgovornost delavcev

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) tako delavcem kot delodajalcem nalaga številne obveznosti med drugim je zapisana tudi disciplinska in odškodninska odgovornost delavcev. Delavci so tako dolžni svoje delo opravljati vestno in pri tem upoštevati zahteve in navodila delodajalca.

Dolžni so spoštovati predpise iz varnosti in zdravja pri delu, varovati poslovne skrivnosti, upoštevati konkurenčno prepoved, itd. Seveda so se delavci dolžni tudi vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravljajo, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.

Posamezne obveznosti delavcev pa so seveda določene tudi v pogodbi o zaposlitvi, ki jo sklenejo z delodajalcem.

Delavci, ki svoje zakonske ali pogodbene obveznosti kršijo, so zanje lahko disciplinsko in odškodninsko odgovorni. Za škodna dejanja delavcev pa je v določenih primerih odgovoren tudi delodajalec. O tem smo že pisali v našem članku.

Disciplinska odgovornost delavca

Disciplinska odgovornost je odgovornost delavca za kršitve zakonskih, pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Pravila glede disciplinske odgovornosti so zakonsko urejena. S tem je delodajalcem omogočeno zagotavljanje discipline in reda v delovnem okolju, delavcem pa varstvo pred samovoljnimi ukrepi delodajalca.

Delodajalcu se tako omogoča, da delavcu, ki krši svoje obveznosti, izreče disciplinsko sankcijo. Zakon možne disciplinske sankcije določa zgolj primeroma, in sicer omenja opomin, denarno kazen in odvzem bonitet. Pri tem so sankcije vezane na določbe kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca.

Pred izrekom disciplinske sankcije mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami. Omogočiti mu mora, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, o njih izjavi. O disciplinski odgovornosti delavca mora delodajalec odločiti najkasneje v enem mesecu od dneva, ko je izvedel za kršitev oziroma najkasneje v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

Odločitev o disciplinski odgovornosti mora biti izražena v pisni obliki, obrazložena in delavcu vročena.

Vsaka izrečena sankcija je enkraten ukrep, ki ne sme trajno spremeniti delovno pravnega položaja delavca.

Izvršitev disciplinske sankcije zastara v 30 dneh po vročitvi odločitve o disciplinski odgovornosti.

Odškodninska odgovornost delavca

Zakon ureja tudi odškodninsko odgovornost delavcev. Tako določa, da mora delavec, ki na delu ali v zvezi z njim delodajalcu povzroči škodo, to tudi povrniti. Delavec je škodo dolžan povrniti le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti.

V določenih primerih se odškodnina lahko zmanjša ali pa se delavca celo oprosti njenega plačila. Zmanjšanje ali oprostitev plačila odškodnine se presoja glede na prizadevanje delavca za odpravo škode, njegov odnos do dela ali njegovo premoženjsko stanje.

VIR:DATA.SI(DATA D.O.O.) – FOTO:PIXABAY

Sorodni članki:

Vremenska napoved za Slovenijo, 10.4.2019 Pomoč podjetjem prinaša šesti interventni zakon Minister Tomaž Gantar: Zagotovljenih 700 postelj za bolnike s COVID-19, do konca tedna še dodatnih 300 60 milijonov evrov nepovratnih sredstev za 1036 javnih najemnih stanovanj iz Načrta za okrevanje in odpornost