Državni zbor sprejel novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Kot je ob predstavitvi v Državnem zboru poudarila ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič, predlog zakona »ureja pristop h grajenju integritete in preprečevanju korupcije. To je pomemben zakon in glasovanje na matičnem odboru je to še dodatno potrdilo, kajti koalicija je podprla amandmaje opozicije in obratno.«

Cilj vseh nas je dobro delujoča in operativna Komisija za preprečevanje korupcije. In ravno nova orodja na področjih krepitve integritete, preprečevanja korupcije, transparentnosti in ohranitev pristojnosti za preiskovanje konkretnih ravnanj izboljšujejo »imunski sistem« naše družbe na tem področju.

»Novelo zakona je pripravila že prejšnja vlada, ki je izhajala iz potreb, ki so se pojavile v praksi, pa tudi zaradi odločitev sodišč in izboljšuje položaj posameznika v postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije ter odgovarja na priporočila mednarodnih organizacij. Sedanja koalicija je predlog dopolnila in novelo dodatno izboljšala,« je dejala ministrica.

Ključna je sprememba, ki Komisijo za preprečevanje korupcije usmerja h krepitvi preventivne in nadzorne vloge in jasno razmeji pristojnosti za pregon kaznivega dejanja korupcije, ki je v rokah policije in državnega tožilstva. Predlagane spremembe po besedah ministrice tudi sledijo viziji novega predsednika in senata komisije. »Ravno ta nejasnost je v preteklosti povzročala veliko težav pri izvajanju zakona in tudi razumevanju vloge Komisije za preprečevanje korupcije. Komisiji ne jemljemo nikakršnih pristojnosti, saj bo izzive korupcije lahko naslavljala z načelnimi mnenji in ugotovitvami v konkretnem primeru o kršitvi integritete in tako učinkovito izvajala svoje preventivne in nadzorne funkcije, sume kaznivih dejanj korupcije pa naznanila pristojnim organom.«

Predlagane rešitve so takšne, da Komisiji za preprečevanje korupcije dajejo ustrezna orodja za učinkovito delo:

• Ureja se pravna podlaga za delovanje aplikacije Erar, ki omogoča transparentno predstavitev delovanja javnega sektorja.
• Jasno in določno se urejajo postopki udeležencev pred Komisijo za preprečevanje korupcije.
• Razširja se nadzor nad premoženjskim stanjem z vključitvijo tudi nadzornikov družb v državni lasti.
• Ob nekoliko zamejenem krogu zavezancev, za katere je treba podatke o spremembah premoženjskega stanja objaviti, se olajšuje objava sprememb, da jo bo komisija po desetih letih veljavnosti zakona končno lahko izvedla.
• Na področju ureditve lobiranja se komisiji dajejo dodatna orodja in možnosti nadzora z namenom, da postane postopek sprejemanja predpisov v državi bolj transparenten.

»Novela prinaša tiste spremembe, ki jih naša družba potrebuje. To je, da delovanje komisije lahko dolgoročno doseže spremembo razumevanja pojma integritete,« je zaključila ministrica.