FURS ugotavlja številne zlorabe pri odkupu lastnih poslovnih deležev družb
FURS na podlagi analiz podatkov, ki jih obdeluje v okviru svojih pooblastil, na področju odsvojitve poslovnih deležev zaznava visoko tveganje, zato ga že dalj časa poglobljeno spremlja. Analiza namreč kaže na uporabo skrbno oblikovanih in svetovanih davčnih shem, ki naj bi zavezancem za davek omogočale, da si z zlorabo predpisov izplačajo ustvarjene poslovne dobičke na davčno ugodnejši način.
Zaznana davčna shema je oblikovana na način, da družbeniki sklenejo posel prodaje poslovnih deležev ali njihovih delov lastni družbi in si tako neobdavčeno izplačajo v podjetju ustvarjene poslovne dobičke preko transakcij, ki so pravno formalno izpeljane v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Vendar pa je bilo v številnih opravljenih nadzorih odkupa lastnih poslovnih deležev ugotovljeno, da gre v večini primerov za transakcije, ki nimajo ekonomske vsebine in katerih edini namen je doseganje neupravičene davčne ugodnosti. Četrti odstavek 74. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) namreč določa, da se z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, v drugem odstavku 5. člena ZDavP-2 je določeno, da se predmet obdavčitve in okoliščine in dejstva, ki so bistveni za obdavčenje vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Navedeno pomeni, da transakcije odkupov lastnih poslovnih deležev, ki nimajo ekonomske vsebine, predstavljajo prikrito izplačilo dobička, ki je obdavčeno v skladu z določbami Zakona o dohodnini (ZDoh-2), kot dividendam podobni dohodek.
Primeri odkupa lastnega poslovnega deleža so različni, v nadaljevanju pa navajamo najbolj klasičen primer. Družbenik svoj poslovni delež razdeli na več delov in proda en del svoji družbi – pridobiteljici lastnega poslovnega deleža. Posel prodaje in razlogi za njeno izvedbo nimajo ekonomske vsebine in ne izkazujejo okoliščin, katere praviloma privedejo do poslovno upravičenih razlogov za sklenitev posla, ampak le-te nakazujejo na sklenitev in izvedbo posla zaradi ugodnejših davčnih posledic. Pri istem zavezancu lahko pride do večjega števila takšnih odkupov, v nekaterih primerih tudi do umika lastnih poslovnih deležev. Poleg navedene, se ugotavljajo tudi bolj kompleksne sheme, ki prav tako ne izkazujejo ekonomske vsebine posla ter seveda tudi primeri, ko je odkup lastnega deleža upravičen z ekonomsko vsebino, zaradi česar se vsak primer obravnava posebej, nepristransko in po načelu zakonitosti.
V zadnjem času se v nadzorih pri zavezancih, ki so uporabili opisano davčno shemo, ugotavlja, da se le-ti z namenom »saniranja« situacije in z namenom izognitve obdavčitvi izplačanega dohodka kot prikritega izplačila dobička, poslužujejo razveze pogodbe. Pri opredelitvi davčne obveznosti pri razvezi pogodbe o odkupu lastnega poslovnega deleža je pomembna presoja ali gre pri tem za nov pravni posel, ali pa za prenehanje prvega pravnega posla. Sporazumna razveza prvotne pogodbe o odkupu lastnega poslovnega deleža se šteje za nov pravni posel, ki pa ne more veljati za nazaj (ex tunc), temveč ima pravne učinke le za naprej (ex nunc), zato tudi razveza podleže obdavčitvi.
Ob tem je pomembno izpostaviti, da imajo davčni zavezanci nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani in da jih pri tem lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci tudi niso zavezani poslov voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle odkupov lastnih poslovnih deležev ali s tem več medsebojno povezanih poslov brez ekonomske vsebine in pri tem zasledujejo pridobitev davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pa je to v nasprotju z namenom davčnih predpisov. Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se tako ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, zato ZDavP-2 zahteva, da se takšni posli pri obdavčitvi spregledajo, čemur pritrjuje tudi ustaljena sodna praksa.
V letu 2018 so bile v okviru tovrstnih postopkov dodatno obračunane davčne obveznosti v višini 6,2 mio €, v letu 2019 do sedaj pa več kot za 1,7 mio €. Pri tem je potrebno poudariti, da so zavezanci za davek v nadzoru v več kot 70% obravnavanih primerih izkoristili institut samoprijave ali institut 140.a člena ZDavP-2 in tako sami prijavili in plačali svojo davčno obveznost še pred začetkom davčnega nadzora ali izdajo odločbe.
FURS bo tudi v letu 2019 nadaljeval z aktivnostmi na področju odkupa lastnih poslovnih deležev, predvsem bo povečal izvajanje davčno inšpekcijskih nadzorov ter nadzorov v kontroli.
Zavedati se moramo, da poštena uporaba pravic, ki so priznane z zakoni ter pravilno, pošteno in pravočasno izpolnjevanje davčnih obveznosti, prinaša kvalitetno izvajanje javnih storitev, kot so šolstvo, zdravstvo, varnost, sociala in druge dejavnosti javnega pomena. Pošteno in pravilno plačevanje davkov je dolžnost vsakega davčnega zavezanca.
Lep pozdrav,
Odnosi z javnostmi
Finančna uprava RS
VIR: FU.GOV.SI
