Imunski sistem
Vsakodnevno smo izpostavljeni kopici različnih patogenov (npr. virusi in bakterije), a kljub temu zbolimo zelo redko. Zahvala gre imunskemu sistemu, ki nas uspešno ščiti pred vsiljivci. Sestavljajo ga specializirane celice, organi in procesi, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni. Komponente imunskega sistema lahko v grobem razdelimo na prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Prirojeni imunski sistem je nespecifičen in nas ščiti pred vdorom okužb v organizem preko različnim barier, na primer s kožo, sluznicami in koristnimi bakterijami. Sestavljajo ga tudi celične in humuralne komponente (npr. makrofagi, nevtrofilci, naravne celice ubijalke), ki se ob stiku s patogenom takoj odzovejo in ga skušajo uničiti, a si o njem ne ustvarijo spomina. Spomin na stik s patogenom si ustvarijo celice prirojenega imunskega sistema (npr. limfociti B, limfociti T). Pridobljeni imunski sistem omogoča močnejši imunski odziv, ki pa sledi z zamikom. Limfociti B lahko izdelajo protitelesa, ki prepoznajo patogen ali s patogenom okuženo telesno celico in nanje opozorijo celice imunskega sistema, ki patogene oziroma okužene celice nato uničijo. Limfociti T namreč lahko patogene tudi neposredno uničijo. Zaradi svoje specifičnosti je pridobljen imunski sistem učinkovitejši od prirojenega, hkrati pa si, kot že izpostavljeno, zapomni patogen, kar mu omogoča, da se ob naslednjih srečanjih z njim hitreje in učinkoviteje odzove.
Sposobnost zapomniti si patogen, pridobljenega imunskega sistema, izkoriščamo s pomočjo cepiv. Ne glede na to, za kakšno vrsto cepiva gre (mrtvo, atenuirano, z delci patogena ali le gensko informacijo o patogenu), z njihovo pomočjo naš pridobljeni imunski sistem seznanimo s patogenom. Pred iznajdbo cepiv smo to lahko dosegli le na en način in sicer preko okužbe. Ta pa seveda za sabo pusti določene posledice, v najslabšem primeru tudi smrt posameznika. S pomočjo cepiv se temu izognemo. Če smo cepljeni preden se srečamo s patogenom in naš imunski sistem izdela ustrezne spominske celice ter protitelesa, se bo ob stiku s patogenom naš pridobljen imunski sistem hitro odzval in patogen uničil, preden bi le ta povzročil bolezen. Odziv je identičen, kot v primeru, da bi v preteklosti že preboleli bolezen, ki jo ta patogen povzroča.
Če se sprašujemo kako najbolje pomagati imunskemu sistemu je cepljenje na prvem mestu. Z njim imunskega sistema ne prikrajšamo za delovanje. Nasprotno, cepljenje mu nudi srečanje s patogenom, s katerim se morebiti niti ne bi srečal, organizmu pa v vsakem primeru prihrani spopadanje z boleznijo ali vsaj težji potek bolezni.
Do neke mere lahko organizmu in imunskemu sistemu pomagamo tudi sami, predvsem z zdravim načinom življenja. Poskušajmo se izogibati stresu oziroma se učinkovito z njim spopadajmo. Nezdrav življenski slog, kot je uživanje prevelikih količin alkohola, kajenje, telesna nedejavnost, debelost, škodijo zdravju in imunskemu sistemu. Vsak dan si privoščimo dovolj spanca in uživajmo v stvareh, ki nas veselijo. Bodimo telesno aktivni. Pomemben vidik je zdrava in uravnoteževa prehrana, ki naj vsebuje pomembna mikrohranila, torej vitamine in minerale. S prehrano načeloma lahko pridobimo vse vitamine, le vitamina D nam lahko v zimskih mesecih začne primanjkovati. Občasno, če smo že zboleli ali v preventivne namene, lahko posežemo tudi po določenih zdravilnih rastlinah, ki stimulirajo naš imunski sistem in izboljšajo odpornost. O izbiri teh se lahko posvetujete v Pomurskih lekarnah.
