Informacije in ukrepi za gospodinjstva, ki so jim poplave povzročile škodo

Delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile

V razmerah, v kakršnih se je v zadnjih dneh znašla Slovenija, se primarno uporablja 137. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) (šesti odstavek). Na podlagi sprememb Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) pa je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav, upravičen do nadomestila plače v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo prejel, če bi delal (80 odstotkov povprečja zadnjih treh mesečnih plač), pri čemer pa nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.

Elementi, ki opredeljujejo standard višje sile, so zunanji vzrok, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Med primere višje sile sodijo tudi naravne nesreče. 

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin

V 165. členu ZDR-1 določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katere zakon izrecno določa primer “hujše nesreče, ki zadane delavca”. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela iz tega razloga za en dan, daljše odsotnosti iz tega naslova pa so lahko urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca.

Skupno ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi različnih osebnih okoliščin do največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu. 

Čakanje na delo

Če delodajalec ne more delavcu zagotavljati dela iz poslovnega razloga, ga lahko napoti na čakanje na delo doma.

Delodajalec mora odrediti delavcu začasno čakanje na delo v pisni obliki, odredbo pa mu lahko pošlje tudi na elektronski naslov, ki mu ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec. Začasno čakanje na delo lahko traja največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu. V času napotitve na čakanje na delo mora biti delavec na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo. 

Na podlagi ZOPNN-F lahko delodajalec uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo.

Izraba letnega dopusta in kolektivni dopust

Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta. Delodajalec mora pri odločanju o času izrabe letnega dopusta upoštevati potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca. Poleg tega mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.

Odreditev kolektivnega dopusta

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta pa je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani. 

Če delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta primarno izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca (v obdobju, ko ni dela oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa), je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti in se na ta način doseže namen in cilj pravice do letnega dopusta.

Pravica do plačanega letnega dopusta ima upoštevaje obsežno sodno prakso Sodišča EU status temeljne socialne pravice in jo je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije.

Delodajalec je dolžan pisno obvestiti o letnem razporedu delovnega časa, v katerem je zajet tudi kolektivni dopust, če ga načrtuje, tako delavce kot sindikate pri delodajalcu (148. člen ZDR-1).

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače (izredni neplačan dopust)

Neplačana odsotnost ali tako imenovani izredni neplačan dopust je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. ZDR-1 te oblike odsotnosti ne ureja, urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.

Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu

V izjemnih okoliščinah je omogočeno poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju.

Delodajalec lahko: 

• v primeru naravnih in drugih nesreč, če se takšna nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščin, 
• ko so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, 

tudi enostransko, brez soglasja delavca, začasno odredi drugo delo oziroma kraj opravljanja dela (na primer delo na domu), vendar le dokler trajajo takšne okoliščine (169. člen ZDR-1). 

Opredelitev pojmov naravne in druge nesreče (na primer potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile) določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo. Razumljivo pa je, da v primeru, ko mora delodajalec zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov na hitro odrediti delavcem drugo delo oziroma delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče

Delavec je dolžan opravljati delo prek polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda (145. člen ZDR-1).

Plačana odsotnost za prostovoljce – novost

Za namen pomoči pri odpravljanja posledic poplav imajo na podlagi ZOPNN-F prostovoljci, ki opravljajo delo v okviru prostovoljskih organizacij, začasno pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni. Prostovoljec upravičenost do odsotnosti izkazuje s potrdilom prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu.

Republika Slovenija bo delodajalcem v celoti povrnila izplačana nadomestila plač prostovoljcev.

Prijava Inšpektoratu za delo v primeru kršitev

V primeru kršitev vaših pravic se lahko obrnete na Inšpektorat za delo.

Prijavo lahko date: 

• pisno po navadni ali elektronski pošti (gp.irsd@gov.si) ali 
• ustno osebno v času uradnih ur na kateri koli območni enoti inšpektorata v času uradnih ur (ponedeljek in sreda od 9.00 do 11.00) ali
• po telefonu, na telefonske številke območnih enot inšpektorata v času uradnih ur (ponedeljek in sreda od 9.00 do 11.00).

Posebnosti za javne uslužbence

Odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače (izredni plačani dopust)

Zakon o delavcih v državnih organih (ZDDO) v 41. členu natančno opredeljuje primere odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače, pri čemer pa primera naravne nesreče ne določa. Glede na okoliščine posameznega konkretnega primera predstojnik, ki odloča o pravici do nadomestila zaradi odsotnosti z dela iz naslova tega člena, lahko presodi, da je šlo oziroma gre za neodložljive opravke, ki so v tem členu navedeni kot primer, ko je delavec en dan lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače. 

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin 

Ker odsotnost ob naravnih nesrečah ni posebej urejena niti v ZDDO, niti v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND), tudi za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pride v poštev uporaba določb ZDR-1.

Na podlagi te določbe bi bilo mogoče odobriti plačano odsotnost z dela za en dan, saj bi za odobritev daljše odsotnosti iz tega naslova morali imeti dodatno ureditev v KPND. Ali gre v konkretnem primeru za hujšo nesrečo, presoja delodajalec v vsakem konkretnem primeru.  

Javni uslužbenec ne more opravljati dela zaradi višje sile

Po mnenju Ministrstva za javno upravo pride v primeru zadnjih dogodkov, ko so vremenske razmere prizadele območje celotne države, tudi za javne uslužbence v poštev tudi uporaba šestega odstavka 137. člena ZDR-1.

Čakanje na delo

Če javnemu uslužbencu ni mogoče zagotavljati dela, se ga lahko napoti na čakanje na delo doma. Javni uslužbenec mora biti v času napotitve na čakanje na delo na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo. Posledično zavrnitev takojšnjega odziva in vrnitve nazaj na delo lahko šteje kot kršitev pogodbenih obveznosti. Javni uslužbenec ima v času čakanja na delo doma pravico zahtevati izrabo letnega dopusta.

Izraba letnega dopusta

Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) oziroma ZDDO, ki se skladno s prvim odstavkom 203. člena ZJU uporablja za določitev letnega dopusta, ne urejata izrabe letnega dopusta, zato se glede tega uporablja ZDR-1.

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače (izredni neplačan dopust)

ZDDO v 42. členu določa, da je javni uslužbenec lahko odsoten z dela brez pravice do nadomestila plače največ 30 dni v posameznem koledarskem letu zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom v organu, zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in v primerih iz 41. člena tega zakona, če posebne okoliščine, zahtevajo daljšo odsotnost. Odsotnost na podlagi 42. člena je pravica javnega uslužbenca in je delodajalec ne more enostransko odrediti.

Začasna sprememba kraja opravljanja dela oziroma odreditev dela na domu 

Tudi javnim uslužbencem, katerih vrsta in narava dela to omogoča in imajo pogoje, je mogoče na podlagi 169. člena ZDR-1 odrediti delo na domu. MJU ob tem  izpostavlja, da v tem primeru ne gre za izvajanje pogodbenih določil v že sklenjenih pogodbah o zaposlitvi – skladno z Usmeritvami za hibridni način dela v državni upravi – pač pa za samostojno odreditev dela na domu v povezavi s konkretno situacijo, pri čemer lahko predstojnik, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, odredi delo na domu za vse delovne dni v tednu.

MJU posebej opozarja tudi na Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme za delo na domu. Javni uslužbenec, ki opravlja delo na domu, mora torej prav tako voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, možen pa je tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od 8 ur (polni delovni čas).

Prav tako mora delodajalec takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo opravlja delo, kakšno delo, kje ga opravlja in koliko časa je predvideno opravljanje dela.

Ob odreditvi dela na domu pripadata javnemu uslužbencu plača in nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, ob izpolnjevanju pogojev pa tudi povračila stroškov in drugi prejemki iz delovnega razmerja, razen stroškov prevoza na delo in z dela, ker ti ne nastanejo.

Obveznost opravljanja drugega dela

V skladu s 95. členom ZJU se lahko javnemu uslužbencu, ki je zaposlen v državnem organu ali upravi lokalne skupnosti, odredi opravljanje drugega dela, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi oziroma kot izhaja iz delovnega mesta, za katero je javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi. 

Pri odločitvi za določitev opravljanja tako imenovanega drugega dela mora predstojnik upoštevati:

• podlaga za določitev drugega dela, ki ga mora opraviti javni uslužbenec namesto oziroma poleg dela, ki sodi v opis njegovega delovnega mesta, je pisna odločitev predstojnika (sklep) – to pomeni, da je lahko drugo delo določeno javnemu uslužbencu le v istem organu (predstojnik organa namreč ne more odrejati dela javnemu uslužbencu v drugem organu);
• drugo delo je mogoče javnemu uslužbencu odrediti le, če je treba drugo delo opraviti zaradi povečanega obsega dela ali zaradi nadomestitve začasno odsotnega javnega uslužbenca;
• s sklepom, s katerim je javnemu uslužbencu odrejeno opravljanje drugega dela, mora predstojnik določiti tudi vrsto in obseg drugega dela ter čas trajanja drugega dela, kar pomeni, da je mogoče določiti začasno opravljanje drugega dela polni delovni čas ali pa le del delovnega časa;
• pri odreditvi drugega dela mora organ preveriti zahtevnost drugega dela in ugotoviti, ali ustreza strokovni usposobljenosti javnega uslužbenca.

Odreditev opravljanja manj zahtevnega dela

V skladu z 99. členom ZJU mora javni uslužbenec v primeru višje sile, naravne in druge nesreče, izjemnega povečanja obsega dela ter v primeru drugih nepredvidljivih razmer začasno, vendar ne več kot tri mesece, opravljati manj zahtevno delo, če to izhaja iz potreb delovnega procesa in če tako odredi nadrejeni. Javni uslužbenec kljub temu prejema enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu. V tem členu je določena pravna podlaga za odreditev manj zahtevnega dela, torej dela, ki ni na ravni strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca, vendar pa s časovno omejitvijo treh mesecev.

Drugačna razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah

Uredba o delovnem času v organih državne uprave v 5. členu določa tudi možnost drugačne razporeditve polnega delovnega časa javnih uslužbencev v organih državne uprave v posebnih okoliščinah, in sicer:

• možnost razporeditve polnega delovnega časa kot dela v izmeni, dela v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače, če je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, in 
• možnost uvedbe dežurstva ali drugačne oblike pripravljenosti za delo v organu ali v njegovi notranji organizacijski enoti (zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah).

Uredba v 6. členu določa tudi možnost neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve polnega delovnega časa, pri čemer mora biti javni uslužbenec s tem seznanjen najmanj en dan oziroma tri dni pred začetkom.

Izplačilo solidarnostne pomoči po KPND

V skladu s KPND pripada delavcu oziroma njegovi družini solidarnostna pomoč tudi v primerih elementarne nesreče ali požara. Pojem naravne nesreče je opredeljen v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.

Znesek solidarnostne pomoči za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 znaša 668,21 evra. Za primere elementarnih nesreč in požarov ni omejitve pri višini plače za upravičenost do solidarnostne pomoči. Delodajalec je dolžan izplačati solidarnostno pomoč javnemu uslužbencu v denarni obliki, če so izpolnjeni pogoji po KPND, ne glede na morebitne druge pomoči.

Javni uslužbenec mora v primeru nastale škode na premoženju v čim krajšem možnem času (v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je zmožen za to) svojemu delodajalcu dati vlogo oziroma zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči, pri čemer lahko na primer lastništvo ali solastništvo dokazuje z verodostojnimi dokumenti (zemljiškoknjižni izpisek, kupoprodajna pogodba), prav tako mora priložiti dokazila o nastali škodi na predmetnih premičninah ali nepremičninah. 

V skladu z novejšo sodno prakso v primeru naravne nesreče pripada solidarnostna pomoč samo tistim delavcem, ki pomoč potrebujejo oziroma ki imajo zaradi nastanka elementarne nesreče določene težave, ki bi jih s prejemom pomoči lažje premostili. Pri dodelitvi solidarnostne pomoči ključni faktor ni prizadetost območja, pač pa prizadetost konkretnega posameznika, saj se solidarnostna pomoč ne dodeljuje javnim uslužbencem, ki so na tem območju, pač pa javnim uslužbencem, ki jih je naravna nesreča dejansko prizadela in jim povzročila težavo. Zaradi navedenega in upoštevaje, da gre za ravnanje s proračunskimi sredstvi, mora javni uslužbenec nastale težave izkazati. Kot dokazilo se lahko šteje vse, kar izkazuje škodo, pri čemer dokazila niso omejena le na cenitve, zapisnike in podobno, ustrezno dokazilo so lahko tudi fotografije poškodovanih premičnin in nepremičnin.

Solidarnostna pomoč je vezana na javnega uslužbenca, če ta izpolni predpisane pogoje za njeno uveljavitev. To pomeni, da ni nikjer določena omejitev, da ne bi mogla oba zakonca uveljavljati pravice do solidarnostne pomoči, če so izpolnjeni pogoji, torej tudi v primeru elementarne nesreče.

Članom reprezentativnih sindikatov, podpisnikov Aneksa h KPND, pripada za 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč. Zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži sindikat na predlog člana v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil upravičenec zmožen vložiti predlog.