Kam po pomoč, ko se spletni nakup zalomi?

Nakup prek spleta je hiter, udoben, enostaven, spletni trgovci nam ponujajo vedno boljšo uporabniško izkušnjo. Vendar na spletu svojo »poslovno« priložnost iščejo tudi spletni goljufi, ki s preprostimi triki zavedejo nepozorne kupce. Kam se lahko uporabniki obrnejo po pomoč, ko se spletni nakup zalomi? Pripravili smo nekaj nasvetov, vsekakor pa moramo hitro ukrepati. Kako bomo težavo rešili, pa je odvisno od več dejavnikov.

Najprej preverite, kdo je spletni trgovec!

Če pride do težav pri nakupu v spletni trgovini, katere ponudnik je slovensko podjetje, se lahko potrošniki obrnejo na Tržni inšpektorat. To storite prek elektronske pošte gp.tirs@gov.si ali telefona 01 280 87 00.

Težava nastopi, ko so kupci prepričani, da so nakup opravili v slovenski spletni trgovini, pa se izkaže da ni tako! Na Tržnem inšpektoratu so pogoste prijave potrošnikov, ki so izdelek kupili na strani s slovensko domeno .SI in v slovenskem jeziku, vendar podatki razkrijejo, da je sedež prodajalca drugje ali pa sploh ni podatkov o prodajalcu. Slovenska domena in spletna stran v slovenščini še ne zagotavljata, da gre za slovenskega prodajalca. Vedno je treba najprej poiskati in preveriti podatke o ponudniku. 

Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran

Ali trgovec posluje znotraj EU?

V primeru, da se prodajalec nahaja v državah članicah Evropske unije, na Norveškem ali Islandiji, se lahko potrošniki po brezplačno pomoč in svetovanje obrnejo na Evropski potrošniški center.

EPC največkrat obravnava vprašanja glede pravic potrošnikov v primeru blaga z napako, spletnega nakupovanja, potovanja z letalom, turističnih aranžmajev, najema vozila ipd. Tudi na EPC se pogosto srečujejo z zavedenimi potrošniki, ki verjamejo, da so nakup opravili pri evropskem ponudniku.

Iz katere države naj bi bil prodajalec?

Potrošniki iz domene zmotno sklepajo, iz katere države naj bi bil prodajalec. Največ zaupanja vzbujajo trgovine z domeno .DE ali .UK, saj kupci menijo, da gre za nemške oz. angleške trgovce.

Vendar domeno si lahko vsak prosto izbere, zato le-ta ni zagotovilo za kakovost ali zanesljivost trgovca. Tako smo tudi na odzivnem centru SI-CERT obravnavali primere, ko je potrošnik na strani z nemško domeno in nagovori v nemščini kupil plašč višjega kakovostnega razreda, prepričan, da je prodajalec iz Nemčije. Pošiljka je prispela iz Kitajske in tako kupcu povzročila še dodatne stroške s plačilom davka, plašč pa je bil daleč od kakovosti, ki jo je pričakoval.

Pravice potrošnikov sežejo le do evropskih meja

Spletni kupci so manj zaščiteni, če nakupujejo pri ponudnikih, ki se nahajajo izven Evropske unije (Kitajska, ZDA), saj le-ti niso zavezani k spoštovanju skupne evropske zakonodaje. To pomeni, da kupec ne more odstopiti od pogodbe, zahtevati vračila kupnine ali zamenjati blaga.

Če z izdelkom ni zadovoljen, žal velja pravilo »Kar dobiš, to imaš«, saj naše potrošniške pravice sežejo le do evropskih meja. Vse, kar nezadovoljnemu kupcu preostane, je dopisovanje s trgovcem in le od njegove dobre volje je odvisno, ali bo pritožbe upošteval ali ne. Največkrat se na SI-CERT obrnejo kupci, ki so v spletni trgovini kupili ponaredek znane blagovne znamke in so nezadovoljni s kakovostjo prejetega blaga.

Ker gre za trgovca, ki se nahaja na Kitajskem, se ne morejo obrniti po pomoč na nobeno potrošniško institucijo. Kupci ponaredkov se tudi morajo zavedati, da so ponarejeni izdelki na slovenski carini zaseženi in uničeni, v nekaterih primerih pa kupec celo plača globo oziroma mora poravnati stroške uničenja, zato vsekakor odsvetujemo takšen nakup.

In če je vse le lepa kulisa?

Največje tveganje za spletne nakupovalce predstavljajo lažne spletne trgovine. To so le spletne strani z lepimi slikami, za katerimi sploh ne stoji registrirano podjetje. Kupec je v tem primeru kar dvakratno oškodovan, saj plačanega blaga ne bo prejel, lahko pa pride tudi do zlorabe kreditne kartice. Vaba, ki jo nastavi goljuf, je zelo preprosta, saj nepozorni uporabniki hitro nasedejo na nizke cene in velike obljube. Največ lažnih trgovin se skriva za izdelki znanih blagovnih znamk, železni repertoar so očala, torbice, oblačila, športna obutev, tehnološki izdelki. Na odzivnem centru SI-CERT smo obravnavali tudi presenetljivo veliko primerov lažnih trgovin s traktorji in gradbeno mehanizacijo, ko so bili kupci oškodovani za več tisoč evrov! Ko so na sporedu večja nogometna prvenstva, pa so zelo aktualne lažne trgovine z nogometnimi dresi.

Znaki lažne spletne trgovine

Žal ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro. Spletni uporabniki moramo poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. Če bi orisali tipično lažno spletno trgovino, bi izgledala takole:

• izdelki so občutno cenejši od vseh ostalih ponudb, vsi artikli so na zalogi, dostava je brezplačna po celem svetu,
• ko prek obrazca kontaktirate prodajalca, vam odgovori z brezplačnega elektronskega naslova
• na spletni strani ni nobenih podatkov o podjetju (naslov, kontaktni podatki, matična številka podjetja itd.),
• tudi vizualno so lažne trgovine precej podobne, prav tako so, z izjemo imena trgovine, praktično prekopirani njihovi opisi in vsa ostala vsebina na strani.

Tovrstne trgovine omogočajo tako plačilo po povzetju kot plačilo s kreditno kartico. V primeru, da kupci plačajo po povzetju, je pogosto zaskrbljano vprašanje, ali so lahko podatki njihove bančne kartice zlorabljeni, kar pa ni verjetno, zato dodatno ukrepanje na banki ni potrebno. Nasprotno pa v primeru plačila s kreditno kartico, na SI-CERT svetujemo preventiven preklic le-te. Pri nakupih na spletnih mestih, ki niso vredna zaupanja, je namreč možnost kasnejše zlorabe podatkov precej višja. Prav tako svetujemo, da se uporabniki pri svoji banki pozanimajo glede možnosti povračila, t.i. chargeback postopek. 

Podrobnejša pojasnila o postopku reklamacije plačila oz. o chargeback postopku najdete na spletni strani Evropskega potrošniškega centra

Celoten članek si lahko preberete na tej POVEZAVI

Vir: varninainternetu.si