Kdaj ste nazadnje očistili hladilnik?
Ste vedeli, da so domača gospodinjstva, zaradi pomanjkljive higiene pri ravnanju s hrano in neustreznega skladiščenja živil, vir kar tretjine vseh okužb in zastrupitev s hrano? Za vas smo na enem mestu zbrali nasvete, kako poskrbeti za varnost živil doma.
Slogan varne hrane “od vil do vilic” povezuje vse člene prehranske verige in nakazuje, da smo za varnost hrane odgovorni prav vsi deležniki v procesu – od pridelovalcev do potrošnikov.
A različne raziskave potrjujejo, da vzdrževanje neoporečnosti hrane najbolj šepa prav na koncu verige. Potrošniki smo pogosto premalo poučeni o tem, kako pravilno skrbeti za živila, da bodo ta varna za uživanje.
V članku preberite:
- 5 korakov za varnost živil
- Okužbe in zastrupitve s hrano
- Kako shranjujemo živila v hladilniku?
- Kaj ne sodi v hladilnik?
- Primerna temperatura v hladilniku
- Kako pogosto čistimo hladilnik?
- Zmanjšajmo količino zavržene hrane
ZPS nasvet: 5 korakov za varnost živil v domačem gospodinjstvu
1. Poskrbimo za ustrezno osebno higieno. Za preprečevanje prenosa okužb je najpomembnejša higiena rok, pred in po vsakem rokovanju z živili si roke temeljito umijmo.
2. Z rednim čiščenjem vzdržujmo čistočo na pripomočkih in površinah za pripravo ter shranjevanje hrane.
3. Surova in toplotno obdelana živila ustrezno ločujmo, s tem preprečimo nastanek navzkrižnega onesnaženja.
4. Živila shranjujmo v ustreznem temperaturnem območju, v hladilniku vzdržujmo temperaturo pod 5 °C.
5. Pri pripravi hrane pazimo, da jo toplotno obdelamo do ustrezne središčne temperature.
Okužbe in zastrupitve s hrano
Najpogostejši povzročitelji okužb in zastrupitev z živili so:
- bakterije (na primer Campylobacter, Salmonella, E. Coli, Listeria in Clostridium),
- bakterijski toksini (na primer toksini bakterij Bacillus, Clostridium in Staphylococcus)
- virusi (na primer norovirus, rotavirus in hepatitis A).
Živila, ki so s tovrstnimi mikroorganizmi najpogosteje kontaminirana, so meso in mesni izdelki, ribe in ribji izdelki, morski sadeži, jajca in izdelki iz jajc, mešana in predpripravljena hrana, sadje, zelenjava, surovo mleko ter mlečni izdelki iz surovega mleka.
Okužbe in zastrupitve s hrano se najpogosteje kažejo kot slabost, bruhanje in driska. Večina tovrstnih obolenj sicer poteka v blagi obliki, ki izzveni v nekaj dneh. V primeru resnejših zapletov je nujno poiskati zdravniško pomoč.
Tveganje za pojav okužb in zastrupitev s hrano v gospodinjstvih lahko močno zmanjšamo, če se držimo osnovih pravil za zagotavljanje varnosti živil. Poleg ustrezne osebne higiene pri ravnanju s hrano in pravilne toplotne obdelave živil, je eden ključnih dejavnikov za zagotavljanje varne hrane tudi njeno pravilno skladiščenje, predvsem v hladilniku.
Kako shranjujemo živila v hladilniku?
V hladilniku shranjujemo živila zato, da ostanejo čim dlje sveža in uporabna. Pri tem so pomembni:
- razporeditev izdelkov,
- zagotavljanje ustrezne temperature v hladilniku
- redno ter temeljito čiščenje.
Dobro je vedeti, da je najhladnejši predel v spodnjem delu, najvišja in najbolj nestalna temperatura pa na vratih hladilnika. Na spodnji polici, kjer je temperatura najnižja, zato hranimo bolj občutljiva živila kot so ribe, surovo meso in jajca.
Police na sredini so primerne za shranjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Na zgornje police, kjer je temperatura stabilna, a nekoliko višja, postavimo manj občutljiva živila in hrano, ki jo nameravamo hitro pojesti, na primer ostanke kuhanih obrokov.
Sadje in zelenjavo shranjujemo v za to namenjenih predalih. Na vratih hranimo manj občutljiva živila, z daljšim rokom trajanja (marmelade, omake, sokovi in drugih napitki), saj je zaradi odpiranja tam temperatura najmanj stabilna.
Pazimo, da hladilnika ne napolnimo do zadnjega kotička, da lahko hladen zrak neovirano kroži. Prav tako s tem zmanjšamo možnost za navzkrižno onesnaženje, do katerega lahko pride, če se živila med seboj dotikajo.
Kaj ne sodi v hladilnik?
Nekaterih skupin živil ni potrebno shranjevati v hladilniku oziroma je to celo odsvetovano. Primer tega so trajna živila, kot so žita, stročnice in oreški, ki jih je bolje hraniti na sobni temperaturi.
Prav tako je priporočeno, da v hladilniku ne shranjujemo klimakterijskega sadja (na primer jabolk, hrušk, kivija, sliv…). To je sadje, ki izloča plin etilen, ki spodbuja zorenje in s tem kvarjenje drugega sadja in zelenjave, ki je v njihovi neposredni bližini.
Če smo v dilemi ali neko živilo shranjevati v hladilniku ali zunaj njega, svetujemo, da natančno preberemo označbe na živilu, če so le-te na voljo. Na označbi predpakiranih izdelkov se namreč nahajajo tudi navodila za shranjevanje živila pred in po odprtju embalaže.
Primerna temperatura v hladilniku
Temperatura v hladilniku naj ne bi presegla 5 °C. Vendar številni raziskovalci opozarjajo, da je temperatura v večini hladilnikov v domačih gospodinjstvih precej višja.
Zato je pomembno, da temperaturo na različnih mestih hladilnika redno preverjamo z uporabo termometra.
Če hladilnik obratuje pri višjih temperaturah, ga je morda treba servisirati ali celo zamenjati. Neustrezen temperaturni profil pa je lahko tudi posledica nepravilnega shranjevanja živil.
Če v hladilniku shranjujemo neohlajena toplotno obdelana živila, namreč s tem povečujemo temperaturo v njem.
Temperatura v notranjosti se prav tako poveča z vsakim odpiranjem, zato ga ne odpiramo prepogosto, pa tudi vrata naj ne bodo predolgo odprta.
Namreč, če temperatura v hladilniku naraste nad priporočenih 5 °C, nastanejo razmere, ki so bolj ugodne za rast in razmnoževanje številnih mikroorganizmov.
Prav tako z vsakim odpiranjem vrat vanj vdre topel zrak, ki na hladnih stenah kondenzira in dviguje odstotek vlage. Tudi povečana vlažnost je ugoden dejavnik za razrast mikrobov.
Kako pogosto čistimo hladilnik?
Nečiste notranje površine hladilnika so pomemben dejavnik tveganja za onesnaženje živil. Kljub nizkim temperaturam (pod 5 °C) lahko nekateri mikroorganizmi preživijo, rastejo in tvorijo odporne biofilme.
Ostanki hrane in druge nečistoče so zato odlično gojišče za bakterije, viruse in plesni. Zato je priporočljivo redno čiščenje in vzdrževanje hladilnikov.
Priporočljivo je, da police in predale v hladilniku obrišemo z mokro krpo najmanj vsak mesec, po potrebi tudi vsak teden, temeljito in daljše čiščenje pa opravimo vsaj dvakrat do trikrat na leto.
Redno tedensko ali mesečno čiščenje opravimo takoj, ko so police in predali popackani oziroma, ko se na dnu hladilnika nabira voda ali širi neprijeten vonj.
Za čiščenje polic in predalov uporabimo krpo in malo tople vode s sodo bikarbono ali kisom. Ne uporabljamo čistil, ki lahko škodujejo živilom in našemu zdravju. Poleg rednega čiščenja je pomembno tudi, da sproti pregledujemo vse izdelke v hladilniku in zavržemo tiste, ki jim je rok trajanja potekel. S tem preprečimo, da bi pokvarjena živila širila neprijeten vonj in onesnažila drugo hrano v hladilniku.
Za temeljito letno čiščenje si vzamemo več časa, pred čiščenjem hladilnik izklopimo iz vira električne energije in ga povsem izpraznimo. Odstranimo vse police, predale in predelke, da lažje dostopamo do sten in vrat hladilnika.
Steklene dele lahko pomijemo v stroju, plastične pa ročno z uporabo mehke gobice in blagega detergenta za pomivanje posode. Na dno hladilnika položimo brisačo, ki bo med čiščenjem vpila odvečno vodo. Notranjost očistimo s krpo in z vodo, ki smo ji dodali sodo bikarbono ali kis. Ne pozabimo obrisati tudi vrat hladilnika, vodil in tesnil. Očiščene površine osušimo s suho bombažno krpo.
Zmanjšajmo količino zavržene hrane
Na osnovi podatkov Statističnega urada ugotavljamo, da več kot polovica odpadne hrane nastane v gospodinjstvih.
Rezultati naše spletne ankete, ki smo jo opravili v lanskem letu, so pokazali, da se med odpadno hrano najpogosteje znajdeta sadje in zelenjava, ker ju ne znamo pravilno shranjevati ali pa za to nimamo možnosti.
Zato živila nakupujmo preudarno in jih pravilno shranjujmo. S takšnim ravnanjem bomo namreč preprečili, da bi se hrana prehitro pokvarila in postala mikrobiološko nesprejemljiva.
Tako bomo ne le poskrbeli za naše zdravje, temveč tudi za manj odpadkov in s tem prispevali k čistejšemu okolju.
Avtorica: Nina Križnik
