Merjenje krvnega tlaka

Zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) je bolezen in hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja. Imenujemo ga tudi »tihi ubijalec«, saj posameznik brez merjenja običajno ne zazna povišanega krvnega tlaka, ta pa sčasoma telesu povzroči nepopravljive poškodbe. Temu se lahko izognemo s pravočasno prepoznavo hipertenzije in ustreznim ukrepanjem (zdravljenjem).

Povišan krvni tlak zaznamo z merjenjem. Pri tem sta pomembna vsaj dva dejavnika: uporaba kakovostnega merilnika, ki mu lahko zaupamo, in pravilno izveden postopek merjenja. Pri tem je priporočljivo upoštevati več priporočil.

·         Pol ure pred meritvijo ne jejte, ne pijte kave in alkohola in ne kadite.

·         Krvnega tlaka si ne merite takoj po naporu ali po zaužitju zdravil. Pred meritvijo najprej 3–5 minut sedite, s čimer prispevate k umiritvi in ustalitvi krvnega tlaka.

·         Kadar meritev opravljate zjutraj, si krvni tlak izmerite po opravljeni jutranji potrebi, pred zajtrkom in jemanjem zdravil in pred jutranjo telovadbo.

·         Krvni tlak si izmerite sede, v udobnem in sproščenem položaju, z naslonjenim hrbtom. Stopala naj počivajo na tleh, nogi ne smeta biti prekrižani.

·         Krvni tlak si izmerite prvič na obeh rokah, kasneje pa na tisti roki, na kateri je višji.

·         Manšeto namestite na golo nadlaket v višini srca. Pod manšeto naj je prostor za en prst, spodnji rob manšete pa naj je približno 2 cm nad komolčno kotanjo.

·         Nadlaket z manšeto mora biti sproščena, naslonjena na mizo ali naslon stola.

·         Med meritvijo bodite čim bolj sproščeni, ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia, ne glejte televizije.

·         Krvni tlak si izmerite 2- ali 3-krat zapored, vmes naj bo 1-minutni presledek.

·         V dnevnik meritev si zapišite datum in čas meritve, izmerjeni vrednosti krvnega tlaka in srčnega utripa. Vrednosti pokažite svojemu zdravniku.