Mikroplastika – jutrišnji makro problem

Ste se kdaj vprašali, koliko mikroplastike je okoli nas, v našem vsakdanjem življenju? Več o tem lahko izveste v okviru zanimivega izobraževalnega projekta, ki je v prvi vrsti namenjen srednješolski mladini in študentom.

Udeleženci projekta so na webinarjih spoznavali, kje najdejo in kako prepoznajo mikroplastiko v gospodinjskih izdelkih, v urbanih okoljih, srečali pa so se tudi z vprašanjem, ali je odpadna plastika skrb ali priložnost ter kakšen je vpliv mikroplastike na okolje.

Avtorji projekta – Fakulteta za varovanje okolja iz Velenja, podjetje Dermol svetovanje iz Litije ter italijanska nevladna organizacija CSIG iz Taranta na jugu Italije, pravijo, da sicer sami ne morejo rešiti svetovnega problema mikroplastike, lahko pa pomagajo vsaj pri tem, da o tem problemu prične razmišljati čim več mladih.

Primarna ali sekundarna mikroplastika?

Ste že kdaj slišali ta dva izraza? Primarna mikroplastika je tista, ki pride v okolje neposredno oziroma je v izdelke dodana namenoma (npr. mikrokroglice v kozmetiki), lahko pa nastane tudi na primer ob obrabi – lep primer so pnevmatike.

Za razliko od primarne mikroplastike pa sekundarna mikroplastika nastane zaradi okolja, in sicer z razpadanjem večjih kosov plastike na manjše delce.

Mikroplastika v gospodinjskih izdelkih

V gospodinjske, zlasti kozmetične izdelke, proizvajalci pogosto mikroplastiko dodajajo namenoma. Delčki mikroplastike imajo lahko abrazivni učinek in delujejo kot piling, lahko so emulgatorji, polnila, oblikujejo film in površinske premaze – verjetno se lahko ob vsakem izmed teh učinkov spomnimo tudi ustreznega kozmetičnega izdelka.

Microplastics-in-cosmetics

Namig: kaj menite, kako delujejo pilingi za obraz? Ti mikroplastični delci se potem deloma spirajo v odpadno vodo, deloma pa pristanejo kot trdni odpadki na odlagališčih odpadkov.

Ste vedeli, da več kot polovica zobnih past, ki so naprodaj v naših trgovinah, vsebuje delčke mikroplastike? Dijaki, ki so sodelovali v projektu, so s tem zelo dobro seznanjeni! Torej si zobe umivamo med drugim tudi z – mikroplastiko.

In kako lahko na primer v trgovini ugotovimo, ali določen izdelek vsebuje delce mikroplastike? Zelo enostavno, kajti v pomoč nam je aplikacija Beat The Microbead. Z njo enostavno poskenirate sestavine izdelka in aplikacija vam kar v trgovini pokaže, ali je izdelek brez mikroplastike. 

Mikroplastika v urbanih okoljih

Danes v urbanih okoljih, to je v mestih in velemestih, živi čedalje več ljudi. Posledica je seveda tudi to, da je okolje vsak dan bolj onesnaženo s plastiko in mikroplastiko.

Vsekakor pa danes največji vir mikroplastike v urbanih okoljih predstavljajo sintetična tekstilna vlakna, pnevmatike (avtomobilske, na kolesih, gradbenih strojih, tovornjakih,…) in urbani oziroma mestni prah.

Urbano-okolje

Sintetična oblačila so danes poceni, zato jih ljudje radi kupujemo – le redko pa se vprašamo, koliko delčkov mikroplastike se bo iz teh sintetičnih oblačil spralo v okolje, pa tudi to, kjer bodo ta oblačila na koncu pristala. Le majhen delež sintetičnih oblačil se namreč reciklira, večina pa pristane na raznih odpadih, pogosto v tretjih državah.

Ste že slišali za Tekstilno goro v mestu Akra v afriški državi Gani? To je gora odpadkov, kjer pogosto končajo tudi sintetična oblačila iz evropskih držav.

Tekstilna industrija je danes za letalstvom drugi največji globalni industrijski onesnaževalec: okoljski izziv predstavljajo tako poraba vode, ogljični odtis, uporaba kemikalij in seveda tudi tekstilni odpad.

Kako pa je s pnevmatikami? Pnevmatike predstavljajo ogromen delež mikroplastike, saj vemo, da se gume obrabljajo, ti gumeni delci pa se spirajo v vodo in tako pristanejo v naravi.

Je odpadna plastika skrb ali priložnost?

Odpadna plastika danes na eni strani predstavlja skrb, na drugi strani pa tudi priložnost.

Odpadna-plastika

Količina plastike, ki se jo da reciklirati, se povečuje, skrb za pravilno ravnanje z odpadno plastiko pa hkrati pomeni tudi zmanjšanje problematike mikroplastike v okolju.

In kako naprej?

Do pomladi 2023 bo v okviru projekta potekalo tudi posebno tekmovanje srednješolcev in študentov v pripravi najboljšega in najbolj kreativnega videa na temo »Svet brez mikroplastike«, ki se bo zaključilo s sklepnim dogodkom in predstavitvijo najboljših videov.

Več informacij o projektu

Kdor bi o tem zanimivem projektu rad izvedel še več, se lahko sprehodi po spletni strani Mikroplastika danes, kjer so avtorji na enem mestu zbrali ogromno zanimivega in uporabnega materiala s področja mikroplastike ter varovanja okolja.

Projekt je bil financiran iz sredstev programa Erasmus+ Evropske unije.

 

VIR: ZPS.SI