NAŠ NOVI VSAKDANJIK: »COVIDA 19 SE NE BOMO NIKOLI ZNEBILI«!?
Sčasoma bi virus lahko postal veliko blažji, a za sedaj sta cepljenje in upoštevanje ukrepov ključna za končanje pandemije.
Svet je še vedno trdno v primežu virusa sars-cov-2 in bolezni covid 19, ki jo povzroča, najverjetnejši dolgoročni izid tega pa je, da bo v večjem delu sveta postal endemičen in bo nenehno krožil med človeško populacijo, a bo povzročal manj primerov hude oblike bolezni. sčasoma, verjetno v nekaj desetletjih, bi lahko covid 19 postal blažja otroška bolezen, podobno kot štirje endemični koronavirusi, ki povzročajo navaden prehlad.
»Menim, da bo zbolelo dovolj ljudi in se bo cepilo dovolj ljudi, da se bo zmanjšal prenos s človeka na človeka. Obstajale bodo skupine ljudi, ki se ne bodo cepile, obstajali bodo lokalni izbruhi, a bo postal eden od običajnih koronavirusov,« je za National Geographic povedal Paul Duprex, direktor centra za raziskovanje cepiv na Univerzi Pittsburgh.
Kako se bo obnašal virus po koncu pandemije, je odvisno od treh dejavnikov: kako dolgo smo ljudje imuni proti virusu, kako hitro se virus razvija (mutira) in kako velik del populacije bo postal imun med samo pandemijo. »Ljudje morajo dojeti, da tega ne bo kar konec. Lahko ga bomo obvladali zaradi moderne medicine in cepiv, a to ni nekaj, kar bi kar izginilo,« opozarja Roy Anderson, epidemiolog na Kraljevem kolegiju v Londonu.
Čez desetletja le blažja nadloga?
Pretekle študije so pokazale, da lahko delna imunost prepreči resnejše oblike bolezni. Če se bo tudi sars-cov-2 obnašal podobno kor drugi koronavirusi, se bo verjetno preobrazil v blažjo nadlogo v prihajajočih desetletjih, je pokazal model Jennie Lavine z univerze Emory. To pa je odvisno tudi od tega, kako dolgo smo imuni, ko se okužimo ali cepimo. Za zdaj so raziskave o imunosti obetajoče: imunost s časom sicer pada, a po petih do osmih mesecih je še vedno precejšnja.
Srednjeročno bo vpliv virusa na naša življenja odvisen predvsem od tega, kako se bo razvijal. Ko se virus širi po svetu, se z vsakim prenosom poveča verjetnost mutacije, da bi virus lažje okužil svojega gostitelja. V naslednjih letih se bo pokazalo, kako se lahko naši imunski sistemi odzivajo na mutacije. Manj bo priložnosti, ki jih bo imel virus za svoje širjenje, manj bo priložnosti tudi za mutacije. Obstoječa cepiva naj bi po zagotovilih znanstvenikov bila dovolj učinkovita tudi proti novim sevom, v prihodnje pa lahko dobimo seve, ki bi bili lahko delno odporni proti cepivu. Še posebej južnoafriški sev naj bi bil učinkovit pri izmikanju protitelesom, nakazuje študija, objavljena 19. januarja, vendar so imeli v njej sodelujoči blage simptome covida 19 in nižje število protiteles, kar bi lahko pojasnilo, zakaj niso nevtralizirali južnoafriškega seva. Če bi bilo zaradi mutacij v prihodnje prilagoditi cepivo, bi se to lahko zgodilo relativno hitro, v šestih tednih, je prepričan Anderson. Če pa bi bila evolucija virusa naprednejša, bi bilo morda treba cepiva posebej prilagoditi za posamezne regije.
PREOSTANEK ČLANKA SI LAHKO POGLEDATE NA TEJ POVEZAVI
VIR: SLOVENSKENOVICE.SI – FOTO: simbolična fotografija
Zahvaljujemo se Vam ker nas berete :), ne pozabite vščekati našo FB stran 
