Ne čakajte na jesen – Servis kurilnih naprav

• Male kurilne naprave na biomaso, ki imajo manj kot 20-odstotne toplotne izgube z dimnimi plini (peleti, sekanci), je treba čistiti dvakrat v kurilni sezoni, enkrat na leto pa opraviti letni pregled.
• Kurilne naprave na trdna goriva, ki imajo več kot 20-odstotne toplotne izgube z dimnimi plini in redno obratujejo (polena), je treba v primorskih občinah očistiti trikrat v kurilni sezoni (med 1. novembrom tekočega leta in 30. aprilom naslednjega leta), v drugih delih Slovenije pa štirikrat (med 1. oktobrom tekočega leta in 31. majem naslednjega leta).
• Kurilne naprave na ekstra lahko kurilno olje je treba očistiti enkrat v kurilni sezoni, enkrat na leto je treba opraviti še letni pregled in meritve izpustov dimnih plinov.
• Kurilne naprave na zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin je treba očistiti enkrat na leto, enkrat na leto je treba opraviti še meritve izpustov dimnih plinov in letni pregled ter očistiti zračnike (zaradi požarne varnosti in zagotavljanja ustreznega odvoda ali dovoda zraka v stanovanje ali prostor, kjer zgoreva gorivo). Čiščenje dimovodnih naprav se izvaja po potrebi.

Svoje delo naj najprej opravi dimnikar

Eno najpogostejših vprašanj, ki si ga bodisi po koncu kurilne sezone bodisi pred začetkom nove zastavljajo lastniki kurilnih naprav, je, koga najprej poklicati – dimnikarja ali serviserja. Kaj je bolje?
Vsekakor je bolje, da svoje delo najprej opravi dimnikar. Tudi če serviser dobro opravi svoje delo, bo namreč rezultat delovanja ogrevalnega sistema, predvsem kotla in gorilnika, dober le, če sta dimnik in kotel oziroma peč prej temeljito očiščena. V očiščeni peči je zgorevanje boljše, izkoristek naprave je večji. Očiščen dimnik zagotavlja večjo požarno varnost in boljši pretok zraka, posledično se poveča učinkovitost zgorevanja in zmanjšajo stroški za ogrevanje. Ne smemo pozabiti, da vsak milimeter sajastih oblog na stenah dimnika tudi za šest odstotkov poveča porabo energije, v zanemarjenih pečeh so lahko toplotne izgube tudi 15-odstotne. Poleg tega obloge občutno skrajšujejo življenjsko dobo kurilne naprave, saj kondenzacija vlage iz goriva skupaj z žveplom v sajah povzroča nastanek žveplene kisline, ki razjeda kovinske dele kurišča.

Ali je nujno, da kurilno napravo poleg dimnikarja pregleda še serviser? 
Dimnikarska služba je pristojna za pregled in čiščenje kurilne naprave ter meritve dimnih plinov, za servis in vzdrževalna dela na napravi pa je pristojno podjetje, ki je kurilno napravo vgradilo oziroma izbrani mojster. Ampak vzemimo za primer kondenzacijsko plinsko peč, ki jo serviser ob rednem servisnem pregledu očisti in opravi tudi meritve dimnih plinov. Bi res morali za isto storitev plačati še dimnikarju? S to težavo se je namreč srečala ena od mojih strank, pri kateri sem opravljal terensko svetovanje. Dimnikar je vztrajal, da mora opraviti meritve dimnih plinov, njej pa se je zdelo nesmiselno v razmiku enega meseca za isto storitev plačevati dvakrat. Popustil je šele, ko mu pokazala potrdila o rednih servisnih pregledih in izpiske meritev dimnih plinov. V praksi se na relaciji serviser–lastnik–dimnikar dogaja veliko nepotrebnih zatikanj, ki so pogosto posledica nepoznavanja pristojnosti. Naj povem jasno in glasno: serviser servisira kurilno napravo, dimnikar kontrolira serviserja, kot na rednem tehničnem pregledu avtomobila pred registracijo pooblaščena oseba kontrolira delo mehanika. Vse to seveda plača lastnik avtomobila, a s tem dobi tudi preverjeno tehnično brezhibno vozilo.

Kaj lahko za učinkovito delovanje ogrevalnega sistema naredimo sami?
Ogrevalni sistem poleg ogrevalne naprave vključuje še cevne razvode, regulacijo, ogrevala in z njimi povezan »droben inventar«, kot so črpalke, ventili, različni merilniki … Če smo vsaj malo tehnično podkovani in spretni, lahko sami postorimo marsikaj. Denimo preverimo raztezno posodo v kurilnici. Ko potrkamo po njenem obodu, mora doneti votlo. Če je zvok drugačen in je po ventilu pritekla voda, je v raztezni posodi najverjetneje voda, zato jo je treba zamenjati. Če na ventilu ne opazimo vode, posoda pa kljub temu ne doni votlo, je v njej verjetno premalo zraka. V tem primeru je treba najprej iz sistema spustiti vodo, da zanižamo tlak v njem, nato pa raztezno posodo napolniti z zrakom. Sami lahko pregledamo tudi obtočne črpalke, če niso elektronsko krmiljene: odvijemo vijak na črpalki in rotor zavrtimo v smeri urinega kazalca, da preverimo, ali zaradi nekajmesečnega mirovanja ni zablokiral. Nato poženemo obtočno črpalko: če se rotor vrti in pri vijaku priteče nekaj kapljic vode, je vse v redu. Pred začetkom nove ogrevalne sezone lahko sami opravimo še testni zagon peči, predvsem pa ne pozabimo, da mora biti kurilnica pospravljena, v njej ne sme biti vnetljivih snovi ali predmetov, ki bi lahko hitro zagoreli, drva pa ne smejo biti zložena neposredno ob peči. Red in čistoča nista nič manj pomembna, če imamo v kurilnici peč na olje ali plin, saj gorilnik sesa zrak za gorenje iz prostora, v katerem stoji peč. Če je v njem veliko prahu, gorilnik slabše deluje – prah se namreč nabira na ventilatorju, zato je v kurišču premalo zraka, zgorevanje in s tem izkoristek peči pa slabša. Za vzdrževanje čistoče v kurilnici zadostujeta metla in smetišnica, tehnična podkovanost ni nujna.