Nepopolna vladna pomoč prizadetim kreditojemalcem – Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemvalce

Kot piše ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE:

Učinek epidemije COVID-19 na kreditojemalce je skrb vzbujajoč. Zdravstvena kriza je upočasnila realno gospodarstvo in posredno vpliva na odplačilno sposobnost mnogih potrošnikov, ki svojih kreditnih obveznosti ne morejo odplačevati bodisi zaradi odpuščanj bodisi zaradi nižjih dohodkov.

Vlada je za blaženje teh posledic sprejela Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK). Z njegovo uveljavitvijo lahko posojilojemalci, ki zaradi finančnih težav, povezanih s posledicami virusa SARS-coV-2, ne morejo odplačevati posojila, na svojo banko naslovijo vlogo za odlog plačila za leto dni, zaprosijo pa lahko tudi za krajše obdobje, če menijo, da je to zanje ugodneje.

Po podatkih Banke Slovenije so banke in hranilnice v prvem mesecu veljavnosti zakona (do začetka maja) prejele 22.230 vlog kreditojemalcev za odlog plačila.

Čeprav se sprejeti ukrep na prvi pogled zdi ustrezna rešitev, pa podroben pregled pokaže njegove pomanjkljivosti in nedodelanost. Naš poziv vladi k celostni obravnavi težav kreditojemalcev pri sprejemanju drugega protikoronskega svežnja ukrepov je bil povsem preslišan.

Ukrep številne pušča brez pomoči
Ukrep odloga plačil posojil se nanaša izključno na potrošniške kreditne pogodbe pri bankah in hranilnicah, ki pa niso edina težava, s katero se soočajo kreditojemalci zaradi posledic pandemije. Njihove težave se že kažejo tudi pri drugih oblikah zadolževanja, ki jih sprejeti ukrep vlade o odlogu plačil obveznosti ne vključuje, s čimer postavlja mnoge potrošnike v neenak položaj.

Zakon ne velja za leasing družbe in za posojila nebančnih posojilodajalcev, kjer je vlada reševanje težav kreditojemalcev v celoti prepustila poslovni politiki posamezne finančne institucije.

Vladni ukrep tudi ne opredeljuje izrecno posameznih kreditnih pogodb, za katere je mogoče zaprositi za odlog plačila obveznosti. Potrošnik iz vsebine Zakona o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev ne more razbrati, ali odlog plačila obveznosti velja tudi za druge posojilne odnose z banko ali samo za klasične potrošniške in stanovanjske kredite. Napačna interpretacija lahko privede do težav, mnogi na primer zaradi nižjih prihodkov ali izgube službe ne bodo mogli podaljšati obstoječe višine limita, v skrajnem primeru lahko banka ali hranilnica od njih zahteva vračilo celotnega (koriščenega) limita v enkratnem znesku. Njihove težave so lahko v tem pogledu velike in čeprav lahko zaprosijo za odlog plačila obveznosti tudi v teh primerih, mnogi potrošniki tega preprosto ne vedo.

Tudi banke in hranilnice na svojih spletnih straneh praviloma ne pojasnjujejo natančneje vrst kreditnih pogodb, za katere velja vladni ukrep odloga, zato smo preverili, kako obravnavajo vloge komitentov za obnovitev limita na plačilnem računu, če zaradi nižjega prihodka (kot posledice vpliva pandemije) ne izpolnjujejo pogojev za obstoječo višino limita.

Za vladni ukrep bodo plačali tisti, ki jim je pomoč namenjena
Odlog ne pomeni, da bodo banke in hranilnice v tem obdobju prenehale obračunavati obresti. Popolnoma jasno je, da so banke in hranilnice profitne organizacije, delajo za dobiček in tako se obnašajo tudi v času krize. Za vsak mesec odloga bodo posojena sredstva dodatno bogatile v obliki pogodbeno zaračunanih obresti.

Potrošnik pa bo, na drugi strani, po izteku odloga soočen s še višjim dolgom, saj bo račun za odlog izstavljen prav tistim, ki naj bi jim vladni ukrep pomagal, v tem primeru najbolj ranljivim, ki se borijo z nezmožnostjo odplačevanja dolgov zaradi posledic pandemije. In to zaradi razmer, ki niso posledica njihovih ravnanj.

Odgovornost za nastale razmere ni na strani kreditojemalcev, zato menimo, da tudi ni pravično, da bodo za reševanje položaja soočeni s še višjim dolgom in z dodatnimi stroški.

Za ponazoritev uporabimo primer potrošniškega kredita v višini 30.000 evrov. Ob 5-odstotni obrestni meri in enoletnem odlogu to pomeni približno 1500 evrov dodatnih obresti, ki jih bo moral kreditojemalec plačati po zaključku odloga.

Ob tem skrb vzbuja dejstvo, da je dinamika poravnave teh obresti po izteku odloga v celoti prepuščena odločitvi posamezne banke ali hranilnice. Plačilo obresti lahko od kreditojemalcev zahtevajo tudi v enkratnem znesku, ob izteku odloga. Zavedati se je treba, da konec epidemije za marsikoga ne bo pomenil tudi konec finančne stiske in tovrstne odločitve kreditodajalcev lahko ustvarijo precejšnje težave za posamezna gospodinjstva.

Plačilo obresti pa za kreditojemalce ne bo edini strošek, nekatere banke in hranilnice bodo zaračunale tudi odobritev odloga plačila obveznosti.

Marsikoga bo presenetil še strošek, ki ga bo treba poravnati za podaljšanje zavarovanja kreditne pogodbe. Za čas trajanja odloga plačila se namreč podaljša tudi zapadlost zavarovanja za kredit. Tak primer je lahko zavarovanje kredita pri zavarovalnici, ki je precej pogosta oblika zavarovanja posojilnih produktov in čeprav je pred morebitnimi neplačili zaščitena banka, bo račun za plačilo zavarovalne premije izstavljen kreditojemalcu.

Ali odobren odlog pomeni težje in dražje zadolževanje potrošnikov v prihodnosti?
Odlog plačila posojila v teh izrednih razmerah po našem mnenju ne bi smel negativno vplivati na bonitetno oceno potrošnikov, ki izkoristijo to pravico. Slabša bonitetna ocena bi namreč lahko za kreditojemalce pomenila težje in dražje zadolževanje v prihodnosti – ne samo pri banki ali hranilnici, ki je odlog odobrila, ampak tudi pri drugih kreditodajalcih, saj se odlog plačila obveznosti poroča v centralni kreditni register, do podatkov pa lahko dostopa katera koli banka ali hranilnica, ki s potrošnikom sklepa nov kreditni posel. Takšna sprememba posojilne pogodbe za kreditodajalca nima pozitivnega prizvoka pri sklepanju novega posojilnega odnosa, saj praviloma nakazuje na pretekle težave kreditojemalca pri vračanju posojila.

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev tega vprašanja posebej ne naslavlja, zato smo pri bankah in hranilnicah preverili, ali bo odobren odlog (po ZIUOPOK) pri njih vplival na bonitetno oceno kreditojemalcev.

 

VIR: ZPS.SI – AVTORJA: Marko Tretnjak, Alina Meško – FOTO: ZPS.SI