Nezdravljena hipertenzija

Kakor kaplja dolbe kamen in na njem naredi trajne posledice, tako trajno povišan krvni tlak nenehno obremenjuje srce in ožilje. 
Ker večini ljudi visok krvni tlak ne povzroča nobenih simptomov in spremljajočih težav, ga velikokrat sploh ne odkrijejo. Prav zaradi tega, ker hipertenzija ne boli in ne povzroča težav, se ljudje pogosto ne zavedajo resnosti svoje bolezni ter se ne zdravijo. 

Pomembno dejstvo je, da se pogostnost visokega krvnega tlaka stopnjuje s starostjo. Poleg tega pa je višina krvnega tlaka odvisna tudi od spola. Do 50 leta starosti prevladuje delež moških bolnikov, pri starosti nad 50 let se razmerje obrne in hipertenzija postane pogostejša pri ženskah. Dokazano je, da je pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom ogroženost za nastanek koronarno srčne bolezni 3-4 krat večja, ogroženost za nastanek možganske kapi pa 7-krat večja kot pri ljudeh z normalnim krvnim tlakom. 

KAKŠNE SO POSLEDICE DOLGOTRAJNO POVIŠANEGA KRVNEGA TLAKA?
Srce se na povečano obremenitev srčne mišice odzove z zadebelitvijo mišične stene srca, kar vodi v hipertrofijo levega prekata. Na kronično zvišanje krvnega tlaka se odzivajo tudi arterije. Pride do ateroskleroze za katero so značilne zadebelitve sten arterij in izguba prožnosti. Aterosklerotične spremembe na koronarnih žilah dodatno poslabšajo prekrvavitev srčne mišice. Ob pridruženih drugih dejavnikih tveganja za hipertenzijo, kot sta povečan holesterol LDL in kajenje se tveganje za koronarno srčno bolezen, srčni infarkt in bolezni ledvic, močno poveča. Zaradi visokega krvnega tlaka lahko pride do možganske kapi, kot  posledica krvavitve iz počene krvne žile v predelu možganov. 

KAJ LAHKO SAMI STORIMO ZA URAVNAVANJE KRVNEGA TLKA?
Znano je, da ima telesna dejavnost številne ugodne učinke na telo. Telesna vadba nam da energijo, izboljša se imunsko stanje organizma, poveča se vrednost dobrega holesterola (HDL), zmanjša se vrednost trigliceridov. Redna telesna aktivnost zmanjšuje obolevnost zaradi srčno-žilnih bolezni. Z redno, blago do zmerno telesno dejavnostjo se zniža krvni tlak. Telesna dejavnost naj traja 30 do 45 minut, najbolje vsak dan ali vsaj trikrat tedensko. Merilo intenzitete naj bo srčni utrip ali pulz. Pretiravanje ni primerno, zmerna telesna dejavnost pomeni, da se srčna frekvenca poveča do 70% maksimalne srčne frekvence, ki jo srce še zmore. Načrtovano telesno dejavnost začnimo z ogrevanjem in s postopnim obremenjevanjem, ki naj traja 30-45 minut, nato se postopoma umirimo.

ALI POZNAMO SVOJ KRVNI TLAK?
Zelo priporočljivo je, da poleg svoje telesne teže poznamo svoj krvni tlak, tudi če so njegove vrednosti normalne. Če ima nekdo v družini povišane vrednosti krvnega tlaka, moramo krvni tlak redno preverjati pri vseh družinskih članih.
Kadar nam v ambulanti izmerijo visok krvni tlak, je pogosto izgubljeno že veliko dragocenega časa za zdravljenje. 
Prav zato vas v mesecu maju, ob svetovnem dnevu hipertenzije, vabimo v Pomurske lekarne, kjer bomo izmerili vaš krvni tlak in se z vami pogovorili o vaših težavah in o spremljajočih dejavnikih tveganja. Morda bo dovolj že nasvet za zdrav življenjski slog! 
 

VIR: TOČKA ZDRAVJAAVTOR: Brigita Gider, mag.farm. – FOTO: PIXABAY