Novi DMV: podpora prodaji avtomobilov z luknjo v proračunu - savinjska.info

Novi DMV: podpora prodaji avtomobilov z luknjo v proračunu

Predlog novega Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-1), ki ga je vlada potrdila v četrtek, 19. novembra, sprejeti pa ga morajo še poslanci v državnem zboru, bo poenostavil postopek za odmero, višina davka ne bo več odvisna od cene avtomobila, pri uvozu rabljenih avtomobilov bo glede na starost davek sorazmerno zmanjšan, pod črto pa bo država zbrala občutno manj denarja. Pozitivna novica: za vozila s samo električnim motorjem DMV znaša 0 evrov. In manj pozitivna: novi DMV bo stežka opravil svojo nalogo, potrošnike usmeriti v nakup okoljsko manj dvomljivih avtomobilov, hkrati pa bo v proračunu zazevala več deset milijonska luknja, ta denar bi bistveno bolj koristno porabili za razvoj trajnostnih oblik mobilnosti.

Ker po 1. januarju 2021 ne bo več dovoljeno uporabljati vrednosti izpustov CO2 po starem protokolu NEDC, ki je osnova za trenutno odmero davka na motorna vozila (DMV), bomo dobili nov način določanja osnove, ki bo temeljil na novem standardu WLTP. Pri (rabljenih) avtomobilih, kjer je bil preizkus opravljen po starem protokolu, bodo pri bencinskem motorju dodali 20 odstotkov, pri dizelskem pa 22 odstotkov na vrednost po protokolu NEDC. Po novem bodo osnova za DMV zgolj okoljske značilnosti avtomobilov, izpusti CO2 in okoljski standard EURO, ne pa tudi cena avtomobila, zato na višino davka ne bo vplivala izbrana dodatna (tudi varnostna) oprema.

Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z okoljevarstveno organizacijo Focus med javno obravnavo predloga ZDMV-1 poleg ničelnega DMV za električne avtomobile predlagala tudi, naj zakonodajalec namesto upoštevanja standarda izpustov EURO v lestvici za odmero davka izpostavi dejanski izpust dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev, za katere je dokazano, da neposredno vplivajo na zdravje potrošnikov. Med posameznimi modeli, ki sicer ustrezajo istemu standardu EURO, so vrednosti izpustov NOx in trdnih delcev namreč različne. Če pri odmeri DMV upoštevamo samo skladnost vozila s posameznim standardom EURO, ne nagrajujemo vozil z nižjimi izpusti od najvišjih dovoljenih. Skladno s tem bi lahko oblikovali tudi eno samo lestvico za odmero DMV, ne glede na to, ali gre za bencinski ali dizelski motor. Med pripombami smo zapisali tudi dvom v upoštevanje moči motorja pri izračunu DMV, saj bi na ta način pravzaprav kaznovali najbolj učinkovite motorje, ki ob večji moči porabijo sorazmerno manj energije. Za ustrezno vodenje okoljske politike v prihodnosti smo predlagali še razmislek, ali ne bi bilo bolj primerno DMV odmerjati vsako leto, ob registraciji vozila.

V najnovejšem predlogu so upoštevali naš predlog glede električno gnanih avtomobilov, za katere bo vrednost DMV 0 evrov. Obdavčitev večine ostalih avtomobilov (tudi hibridov in priključnih hibridov) bo sestavljena iz dveh delov. Pri prvem so osnova vrednosti izpustov ogljikovega dioksida (CO2) po protokolu WLTP, pri drugem pa standard izpustov EURO, brez upoštevanja dejanskih vrednosti izpustov NOx in trdnih delcev. Moč motorja kot osnova za izračun DMV je ostala pri motornih vozilih brez izpusta CO2, razen tistih na izključno električni pogon. Po našem razumevanju sem sodijo tudi vozila z gorivnimi celicami na vodikov pogon.

V primerjavi s trenutnim Zakonom o davku na motorna vozila predlog novega zakona občutno znižuje obdavčitev avtomobilov z večjimi (in bolj potratnimi) motorji, a DMV se bo zmanjšal tudi za ostale avtomobile, v povprečju s 460 na 160 evrov. Pri finančnem ministrstvu predvidevajo, da bodo zbrali za konkretnih 65 odstotkov manj dajatev kot do zdaj (28 milijonov evrov manj v prvem letu izvajanja zakona). Ker gre za okoljski davek, bi smeli pričakovati, da bodo ta denar raje uporabili za razvoj v Sloveniji izrazito podhranjenega javnega prevoza, ne pa, da se spodbuja nakupovanje novih avtomobilov.


Ob vseh prednostih, ki jih prinaša predlog DMV-1, se zdi, da smo zamudili konkretno priložnost, da ustrezno opredelimo, kakšen vozni park si želimo na naših cestah vsaj do konca desetletja. Pri novih avtomobilih so razlike med bolj ali manj potratnimi v najbolje prodajanih razredih bistveno premajhne, da bi potrošnike ustrezno usmerjale k nakupu okoljsko sprejemljivejših modelov, električni avtomobili pa so za večino potrošnikov še vedno predragi in premalo dosegljivi. Glede na to, da je povprečna starost avtomobilov na slovenskih cestah več kot 10 let, se je treba zavedati, da bodo danes kupljeni avtomobili na naših cestah tudi še po letu 2030, ko naj bi, v skladu z zavezami za doseganje ciljev iz pariškega sporazuma, morali občutno (za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990) zmanjšati škodljive izpuste, katerih glavni vir v Sloveniji je ravno transport.

Na drugi strani zmanjšanje DMV, pa četudi zgolj za nekaj sto evrov, pošilja signale, da je nakup avtomobila pri nas še vedno privlačen, kar pa je v nasprotju s prizadevanji za trajnostno mobilnost. Prometna politika bi morala imeti jasno usmeritev – zmanjšanje osebnega prometa in prehod na skupinski prevoz, posodobitev železnice in čistega javnega potniškega prometa, zmanjšanje onesnaženosti zraka in odmik od umazanih pogonskih goriv. Če k temu prištejemo še skoraj 30-milijonsko luknjo v proračunu, DMV-1 ne pomeni prav velike vzpodbude za našo prihodnost.

Pismo poslancem Državnega zbora

 

VIR: ZPS.SIFOTO: ZPS.SI