Odžejajmo se z vodo

Voda je sestavni del človeškega telesa. Telo odraslega človeka vsebuje 60 odstotkov vode, v kateri so raztopljene različne rudnine (natrij, kalij, kloridi,…). Tako ni zanemarljivo dejstvo, da je voda, ne samo sestavni del, pač pa tudi bistveni del telesa in omogoča normalno delovanje celotnega organizma.
Vodo vnašamo v telo s hrano in pijačo, izločamo pa z znojem, sečem, blatom, izdihanim zrakom in s solzami. Količina vode, ki jo vnašamo v telo je precej različna glede na letni čas in dejavnosti. Ne glede na to, pa delež vode v telesu mora biti stalen, za kar so odgovorne ledvice. V kolikor se zgodi, da se poveča izločanje vode iz telesa, zmanjša njen vnos ali oboje, se tudi delež vode v telesu zmanjša. Organizmu grozi stanje, ki ga imenujemo dehidracija in lahko vodi do resnih zdravstvenih težav. 
Dnevna potreba zaužite vode je od dveh do treh litrov. Ob poletni vročini, ko je znojenje povečano in s tem izgubljanje tekočin, je potrebno sproti nadomestiti tudi povečane izgube. Tudi v primeru večjih naporov, driske ali bruhanja je nadomestitev tekočin nujna! 

Vzroki dehidracije:
Vzroki, ki privedejo do dehidracije so lahko različne narave:
•     zaradi čezmernega izgubljanja tekočin (potenje, povišana telesna temperatura, bakterijske ali virusne okužbe, ki jih spremljajo driske ali bruhanje, čezmerno izločanje seča pri boleznih ledvic in neurejeni sladkorni bolezni, poškodbe kože, opekline, vnetja, ki zajamejo večje površine kože,…),
•     zaradi nezadostnega vnosa (slab občutek za žejo, velikokrat žejo zamenjamo z lakoto, dementni, slabotni in nezavestni ljudje, otroci,…).
Še posebej so izpostavljeni ljudje, ki se obilno potijo, hkrati pa prejemajo še zdravila za odvajanje vode, žeje pa velikokrat ne čutijo.

Simptomi:
Znaki dehidracije se stopnjujejo s pomanjkanjem vode in rudnin v telesu. 
•    Prvi znak je žeja. Ob tem je potrebno poudariti, da je žeja običajno res opozorilni znak, vendar ni nujno, da se pojavi in ne pri vseh ljudeh.  
•    Če vode ne nadomestimo, se pojavi občutek suhih ust ter izsušenost ustnic in jezika. Ker ledvica začno varčevati z vodo, se zmanjša tudi količina seča, ki je vedno temnejši.
•    Pojavi se zaspanost, utrujenost, zmedenost in apatičnost, zmanjšajo pa se lahko tudi telesne in duševne sposobnosti. Nastopi lahko tudi bruhanje.
•    Koža postane uvela in neelastična. Če naredimo gubo na trebuhu, izginja počasi ali ostane.
•    Pomanjkanje tekočine se pokaže tudi na očeh. Zrkla postanejo izsušena. Hkrati pa se zniža krvni tlak, srčni utrip se pospeši, a je šibak, dihanje je pospešeno. Nastopijo lahko mišični krči, trebuh pa se napihne.

Zdravljenje:
V prvi vrsti je pomembno, da nadomestimo izgubljeno tekočino in elektrolite. V lekarni je na voljo rehidracijska sol, ki se dobi tudi brez recepta. Posebej pozorni bodimo pri otrocih in starejših ter kroničnih bolnikih. Pri teh skupinah je nujen obisk zdravnika, ki lahko odredi tudi infuzijo.
 
Kaj lahko storimo sami:
Vsekakor je dehidracijo najbolje preprečiti. Zato prisluhnimo svojemu telesu in mu ne odrekajmo tekočine, pač pa mu jo obilno ponudimo. Dobrodošli so tudi nesladkani ali malo sladkani čaji. Nikar pa ne posegajmo po sladkih sokovih, gaziranih pijačah, kavi in alkoholi, ki ne morejo nadomestiti izgubljene tekočine, ampak telo še bolj izsušijo. Tudi hrana naj bo v poletnih mesecih primerna – lahka in ne preobilna. V kolikor nimamo na voljo rehidracijske soli, si lahko pomagamo s ponaredkom. V liter prekuhane vode dodajmo malo soli in malo sladkorja ter sok limone ali pomaranče. Ob tem pazimo, da s sladkorjem in soljo ne pretiravamo, saj bo učinek nasproten.

Zanimivo je, da ljudje v poletnih mesecih, ko zremo v vodne razsežnosti morja, velikokrat pozabimo telesu privoščiti prepotrebne vode, ki je sam ne more vzeti. Letos naj se to ne zgodi! Ponudimo si vodo, še preden telo zaprosi zanjo!