SVET

Osrednji poudarki delovanja Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v maju 2024

Tudi maj, mesec v katerem je Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov (OZN) predsedoval Mozambik, je bil zaznamovan predvsem z razmerami v Gazi. Vedno bolj v ospredju je tudi vojna v Sudanu in tamkajšnje katastrofalne humanitarne razmere, še zlasti v Darfurju.
Državni sekretar Marko Štucin | Avtor: UN Photo/Loey Felipe

Mozambiško predsedstvo je organiziralo dve odprti razpravi, in sicer o zaščiti civilistov v oboroženih spopadih ter o krepitvi vloge afriških držav pri obravnavi globalnih varnostnih in razvojnih izzivov, ter razpravo o vlogi žensk in mladih pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti.

Potekala je tudi razprava o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki se jo je udeležil državni sekretar v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Marko Štucin. V razpravi je Visoki predstavnik za BiH Christian Schmidt predstavil aktualno poročilo o razmerah v državi. Državni sekretar je v nastopu poudaril pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine ter ponovil, da je prihodnost BiH v EU.

V maju, od začetka izraelske vojaške operacije v Rafi, se je Varnostni svet večkrat sestal na temo razmer v Gazi, obravnaval pa je tudi informacije o odkritih množičnih grobiščih v razrušenih bolnišnicah v Gazi. V zvezi s tem je Varnostni svet OZN po nekaj dnevnih pogajanjih, pri katerih je predlagateljica izjave – Alžirija, vztrajala na spodbudo Slovenije, 10. maja sprejel izjavo za javnost. Ob zaostrovanju razmer v Rafi je Varnostni svet razpravljal 20. maja na skupno pobudo Alžirije in Slovenije, Alžirija pa je 28. maja predložila osnutek resolucije, ki ponovno zahteva prenehanje vseh vojaških operacij v Rafi, o kateri pogajanja še potekajo.

Varnostni svet je v maju dvakrat obravnaval tudi razmere v Ukrajini, in sicer ruske napade na kritično, predvsem energetsko infrastrukturo ter dobave orožja iz tujine v Rusijo in Ukrajino. Potekale so tudi razprave in konzultacije o dogajanju v Jemnu, Libiji, Siriji, Iraku, Sudanu ter Demokratični ljudski republiki Koreji.

Predstavnik Slovenije v Varnostnem svetu Samuel Žbogar | Avtor: UN Photo/Loey Felipe

Razmere v Sudanu je VS naslovil 24. maja, potem ko je to zaradi vpletanja tujih akterjev v vojno v dveh zaporednih pismih zahteval sam Sudan. OZN izpostavlja, da gre za humanitarno katastrofo epskih razsežnosti z grozečo lakoto, izgubljeno generacijo otrok in visoko stopnjo spolnega nasilja. VS je izrazil enotno podporo prizadevanjem osebnega odposlanca generalnega sekretarja ter ponovno pozval vpletene k prekinitvi spopadov in vrnitvi za pogajalsko mizo. Tovrsten pritisk VS pričakujemo tudi v naslednjih mesecih. 

Varnostni svet je 24. maja sprejel resolucijo o zaščiti humanitarnega osebja, ki ostro obsoja napade in vse oblike nasilja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, grožnjami in ustrahovanjem humanitarnega osebja ter osebja Združenih narodov in z njimi povezanega osebja. 30. maja je Varnostni svet sprejel resolucijo, s katero je podaljšal sankcijski režim zoper Južni Sudan in mandat pristojnega panela ekspertov za eno leto. Zadnji dan mozambiškega predsedovanja je Varnostni svet soglasno sprejel resolucijo, s katero je zadnjič podaljšal mandat podporne misije OZN v Iraku (UNAMI) do 31. decembra 2025.

Istega dne je Varnostni svet tudi podaljšal mandat za nadzor nad embargom na orožje za Libijo.

Varnostni svet je v maju sprejel izjavi za javnost glede razmer v Libiji ter glede nujnosti preiskave množičnih grobišč v Gazi. Prav tako sta bili sprejeti predsedniški izjavi o krepitvi vloge afriških držav pri obravnavi izzivov globalne varnosti in razvoja ter o Zahodni Afriki in Sahelu (UNOWAS), ki vsebuje pomembne elemente glede podnebne varnosti in zagotavljanja kvalitetne oskrbe z vodo.

Slovenija in Švica sta v sodelovanju z nekaterimi državami, mednarodnimi organizacijami in mislišči 23. maja predstavili Zavezništvo za zaščito vode v oboroženih spopadih, ki bo služilo kot platforma za usklajevanje med državami članicami, izvajalci politik, civilno družbo in akademskimi krogi na področju škode, ki jo povzročajo oboroženi spopadi na vodnih virih in vodni infrastrukturi, ozaveščanje o posledicah za civiliste in razpravi o krepitvi pravnih in političnih vrzeli na področju zašite  vode. 

Slovenija je skupaj s petnajstimi državami, ob zavedanju številnih operativnih, političnih in finančnih izzivov, s katerimi se še zlasti v zadnjih nekaj mesecih sooča Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), 22. maja predstavila pobudo za skupne zaveze glede delovanja agencije. Skupne zaveze se nanašajo na več vidikov, od vloge UNRWA v Gazi in njenega pomena za stabilnost v regiji do njenih finančnih težav, vprašanj, povezanih z načeli nevtralnosti in priznavanja neutrudnega prizadevanja njenih zaposlenih do pomena sodelovanja z agencijo itd. K sodelovanju v pobudi so bile povabljene vse članice OZN.

 

 

vir: gov.si