ZANIMIVOSTI

Pasti plenilskih škatel v videoigricah – ko lahko igrica postane resna denarna igra

Med (pred)prazničnimi dnevi otrokom, manjšim ali večjim, nasmeh na obraz zariše tudi darilo v obliki videoigrice. Žal se pogosto zgodi, da med igranjem ni mogoče napredovati, če ne vložite denarja, ki poveča možnost boljšega rezultata. Poslovenjeno smo tovrstne “dobitke” poimenovali plenilske škatle, igričarski svet pa jih zagotovo bolje pozna pod angleškim izrazom loot box.

K spornim praksam, ki smo jim priča v videoigricah, lahko prištejemo tudi nejasen sistem upravljanja navideznega denarja, ki uporabnika še kako resnično udari po žepu.

Poziv k ustrezni zaščiti potrošnika – otroka in družine

Potrošniške organizacije iz 18 držav smo letos spomladi pristopile k skupni akciji, katere namen je bil opozoriti na sporne poslovne prakse pri prodaji videoigric. Hkrati smo organe za varstvo potrošnikov (organe CPC) pozvali, da zagotovijo skladnost industrije videoiger s potrošniško zakonodajo EU in resno pristopijo k problemu ter poskrbijo, da bo potrošnik med igranjem ustrezno zaščiten.

Do danes še nismo dobili povratnih informacij, da bo trg postal bolje urejen, hkrati pa se bliža praznični čas, zato je prav, da ponovno opozorimo na težave, ki lahko doletijo nič hudega sluteče potrošnike.

Med drugim smo poudarili, da so potrebni odločni ukrepi za zagotovitev zaščite potrošnikov (vključno in še zlasti za najbolj ranljivo skupino mladoletnikov) tudi v svetu videoiger.

Kaj smo potrošniške organizacije zahtevale?

Zahtevali smo prepoved zavajajočih zasnov pri razvoju videoiger in zavajajočih praks med njihovim igranjem. Izdelovalci videoiger bi morali ob navideznih valutah vedno navesti tudi ceno v realnem denarju.

Na splošno pa smo pozvali k prepovedi plenilskih škatel (loot box), mehanizma “plačaj za zmago” ali drugih naključnih vsebin v zameno za pravi denar v videoigrah, do katerih bodo verjetno dostopali mladoletniki.

Že sama zasnova igric je lahko zavajajoča in manipulativna

Pri pripravi zahtev in argumentov zanje so nam pomagali kolegi iz norveške potrošniške organizacije, ki so temeljito prečesali trg ter analizirali prodajo in način predstavitve videoigric, še zlasti plenilskih škatel. Z vidika potrošnikov so ugotovili več pomembnih težav.

Že sama zasnova igric je lahko zavajajoča in manipulativna, saj proizvajalci med drugim uporabljajo sistem tako imenovanih temnih vzorcev (dark patterns). O njih govorimo takrat, ko potrošnik nevede in nehote sprejme odločitev o nakupu, saj predstavljena informacija ne ponuja dovolj podatkov, na podlagi katerih bi sklepal, kaj je v resnici potrdil.

Standardne so tudi agresivne trženjske prakse, ki potrošnike ob številnih priložnostih spodbujajo k nakupu plenilskih škatel.

Pri plenilskih škatlah gre pogosto za pravo loterijo, saj ob nakupu nikoli niste povsem prepričani, ali ste res dobili najboljšo možno rešitev.

Freemium – osnovne storitve brezplačno, vse dodatne funkcije ali storitve se zaračunajo

Pri tem gre največkrat za onemogočanje (ali bistveno oteževanje) doseganja boljšega rezultata, denimo prestopa na višjo raven, če potrošnik ne kupi novega orožja, več moči, čudežnega napoja in podobnih dodatkov. Na videz brezplačna igrica se s tem lahko sprevrže še v kako drago zabavo, saj brez plačila dejansko ni mogoče napredovati. Takšno prakso igričarji pogosto prepoznajo pod izrazom freemium.

Kot da to ne bi bilo dovolj, gre pri plenilskih škatlah pogosto za pravo loterijo, saj ob nakupu nikoli niste povsem prepričani, ali ste res dobili najboljšo možno rešitev. Informacije o verjetnosti zmage ali izgube so zavajajoče in jih je težko ovrednotiti, algoritmi za doseganje cilja pa nejasni in zamegljeni.

Dodatno zgago in luknjo na računu potrošnikom naredijo navidezne valute, saj ob njih izgubi občutek za njihovo vrednost, kar se še kako pozna, ko mora plačati in realni denar pretopiti v navideznega. Pot v nasprotno smer je pogosto zelo zapletena in prinaša predvsem izgubo.

Starši, mladoletnike boste morali zaščititi sami!

Proizvajalci videoigric svoje prakse ne omejujejo s starostjo uporabnika. Nemalokrat prav zavestno ciljajo na mladoletnike, z izbiro bodisi teme igrice bodisi nagrade za junake, zaščitijo pa se s skromno navedbo v splošnih pogojih, za katere smo že ugotavljali, da so tako dolgi, razvlečeni in nerazumljivi, da jih povprečen potrošnik skorajda ne more prebrati.

pasti plenilskih skatel3

Med igranjem na določilo, da igrice niso namenjene mladoletnim, dodatno ne opozarjajo.

Potrošniške organizacije si bomo prizadevale, da bodo nadzorni organi v podobnih primerih ukrepali hitreje in bolj učinkovito zaščitili potrošnika. Dokler se to ne bo zgodilo, pa priporočamo, da pred nakupom videoigric ali pred namestitvijo, če gre za brezplačno, temeljito preverite, kakšen je način igranja in kaj bo igrica zahtevala od igralca, ko se bo vzpenjal po zmogljivostni lestvici.

Če boste opazili kakršne koli prakse, povezane z nakupovanjem dodatkov (freemium), še posebej, če bo omenjen naključni izbor kupljenih ugodnosti, naj vam zasveti opozorilna lučka.

Pred nadaljevanjem se prepričajte, kakšne stroške vam bo povzročilo, igrice pa ne prepustite brez nadzora mladoletniku – še zlasti, ko bi ta lahko nakupoval z navideznim denarjem.

Res bi bilo škoda, da vam zabavo pokvari čisto resna in resnična luknja na bančnem računu.

Avtor: Boštjan Okorn

 

VIR: ZPS.SI