Posteljne stenice

Posteljne stenice (Cimex lectularius) so majhne žuželke, velike od 1 do 7 milimetrov. Vidimo jih lahko s prostim očesom, kot rumenorjave drobne ploščate žuželke ovalne oblike, brez kril. Prehranjujejo se s krvjo. Kadar se napijejo krvi, so lahko tudi rdeče ali temnorjave barve.

Posteljne stenice najdemo po vsem svetu, od luksuznih hotelov do običajnih domov, kamor jih običajno prinesemo s potovanj. Potujejo lahko s pohištvom, prtljago, obleko in drugimi osebnimi stvarmi. Lahko se skrivajo v razpokah in šivih vzmetnic, oblazinjenem pohištvu, hrbtnih straneh postelj, za slabo pritrjenimi tapetami posteljnega dna. Na plan pridejo ponoči, ko se hranijo z našo krvjo.

Pika sicer ne čutimo, ker stenice v telo vbrizgajo anestetik, a je pik posteljne stenice lahko neprijeten, saj pičeno mesto lahko kasneje močno srbi in se tudi okuži. Novi piki, ki jih opazimo zjutraj, lahko ob pritisku postanejo beli ali imajo na sredini skorjo ali krvavo liso. Pogosto opazimo skupaj 2 do 5 pikov. Piki se pojavijo pri več članih gospodinjstva. Najpogosteje so na obrazu, vratu, rokah, ramenih in drugih med spanjem lažje dostopnih predelih, ki niso pokriti s spalno obleko.

Zaradi praskanja lahko pride do zapletov in bakterijske okužbe vbodenega mesta. Mnogo redkejše, a možne, so tudi težje reakcije: alergijska reakcija s koprivnico (vnetje in oteklina kože) na mestu ugriza, ki se v naslednjih dneh razvije v bolj razširjen mehurjast izpuščaj (izbokline, napolnjene s tekočino). Izjemno redko se pojavi astma kot sistemski tip alergijske reakcije, ki jo povzročijo ugrizi posteljnih stenic.

Pike posteljnih stenic zdravimo na različne načine, najpogosteje z uporabo različnih mazil, ki blažijo srbenje, v primeru sekundarnih bakterijskih okužb pa tudi z antibiotičnim mazilom. Nekatera od teh zdravil (kortikosteroidi, antibiotiki) je možno v lekarni izdati samo na podlagi predložitve zdravniškega recepta. Pred spanjem lahko vzamemo tableto z antihistaminikom, da zmanjšamo srbenje. V poštev pa ne pridejo zdravila oziroma pripravki, ki se uporabljajo za zdravljenje garij ali naglavnih uši, saj se stenice ne zarijejo v kožo in ne odlagajo jajčec na ljudi.

Če želite potrditi prisotnost stenice, jih je treba poiskati. Kot smo jih predstavili v uvodu, gre za ploščate, rdečkastorjave žuželke, dolge približno kot jabolčne pečke. Na njihovo prisotnost lahko nakazujejo tudi iztrebki: rjasto rjavi madeži in madeži posušene krvi na rjuhah, šivih vzmetnic, posteljnih okvirjih in oblazinjenem pohištvu. Iskanje podnevi najverjetneje ne bo obrodilo sadov, saj se podnevi skrivajo in so aktivne samo ponoči. Zato jih je bolje iskati ponoči, ko je spalnica tiha in temna. Prižgite luč in nato hitro preglejte tipične lokacije.

Kot smo opozorili, lahko pridemo v stik s posteljnimi stenicami na potovanjih, od koder jih lahko prinesemo tudi domov. Kadar potujemo, je treba natančno pregledati območja, kjer bi lahko bile, kot so hotelske sobe in druge neznane lokacije. Če kupujemo rabljeno pohištvo (vzmetnice, oblazinjeno pohištvo in posteljnino), ga moramo pred prihodom domov natančno pregledati.

Posteljnih stenic se je težko znebiti, ker so lahko praktično povsod, obenem so precej odporne proti zunanjim dejavnikom. Brez sesanja krvi lahko preživijo tudi več mesecev. Preživijo pri temperaturi –10 stopinj C, odporne so tudi na pomanjkanje vlage. Temperatura, višja od 45 stopinj C, jih uniči v sedmih minutah. Uničujemo jih lahko na različne načine. Učinkovita je kombinacija fizikalnih (sesanje, sesanje s paro, pranje pri temperaturi, višji od 60 stopinj C, sušenje v sušilnikih) in kemičnih metod (dezinsekcija). Dezinsekcijo s kemičnimi sredstvi naj izvede profesionalec in nato spremljamo stanje. Izvajajo jo različni izvajalci, med drugim tudi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.