Povišan krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal

Nemalokrat smo v lekarni priča mnenju posameznikov, ki ob na novo predpisani terapiji proti povišanemu krvnemu tlaku prejeto terapijo pospremijo z besedami: »Bom sicer dvignil zdravilo, a zaenkrat ne bom jemal. Morda se mi pritisk uredi brez zdravil!«  

Pa je temu res tako?

Povišanemu krvnemu tlaku pravimo tudi »tihi ubijalec«, saj skoraj v polovici primerov ljudem ne povzroča simptomov, pa vendar povzroči strukturne spremembe žil, ki vodijo v okvare organov. Tako povišan krvni tlak povečuje tveganja za srčno žilna obolenja (srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pektoris, možganska kap), ledvična obolenja, okvare vida in demenco. Zaradi škodljivih učinkov na organe je visok krvni tlak eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost in smrtnost zaradi srčno žilnih zapletov. V Sloveniji zaradi njih umre 11000 ljudi na leto.

Edini način, da zvišan krvni tlak odkrijemo, je, da si ga redno merimo!

Ker se krvni tlak spreminja, ni dovolj le ena meritev, ampak ga je treba spremljati daljše časovno obdobje. V kolikor nimamo nobenih težav in če je naš krvni tlak normalen, je dovolj, da si ga zmerimo enkrat na pol leta ali na leto dni.

Če pa imamo težave, ga je potrebno meriti zjutraj in zvečer ter meritev vedno ponoviti.

Pomembno je, da krvni tlak pravočasno odkrijemo in ga začnemo čim prej zdraviti!

Krvni tlak se nenehno spreminja, a to še ne pomeni, da imamo bolezensko previsok krvni tlak. Zaradi vsakodnevnih okoliščin, kot so obremenitve, bolečina, telesni napor, stres, lahko sistolični tlak zaniha in se zviša. Prav tako se krvni tlak zviša po kajenju, zaužitju kave in po obrokih.

Če pa je krvni tlak konstanto zvišan in znaša več kot 140/90 mm Hg, govorimo o povišanih vrednostih, kar vodi do strukturnih sprememb žil ter posledično do okvare organov.

Kaj pa, če je krvni tlak le malo nad 140/90 mm Hg?

Tudi pri blago povišanem krvnem tlaku je potrebno ukrepati. V kolikor je vrednost krvnega tlaka 140-159 mm Hg/ 90-99 mm Hg govorimo o hipertenziji 1. stopnje, ki je daleč najpogostejša, saj jo ima kar 74 % bolnikov s hipertenzijo. Če ni zdravljenja, prav tako vodi v zelo resne srčno žilne zaplete. Dva od treh zapletov, kot sta možganska kap in srčni infarkt, se zgodita pri dolgotrajno blago zvišanem krvnem tlaku (pod 159 mm Hg).

Kako zdravimo povišan krvni tlak?

Krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal, zato je potrebno čimprej ukrepati. Zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka se imenujejo antihipertenzivi. Terapija z zdravili je prilagojena individualnim potrebam bolnika in jo predpiše zdravnik.

Ko dosežemo cilj, zdravljenja ne smemo opustiti!

Zelo pogosto se srečujemo tudi s pacienti, ki terapijo opustijo, češ, saj se mi je tlak po terapiji uredil. Napaka! Če zdravljenje opustimo, znova začnejo delovati enaki mehanizmi kot so delovali, preden smo jih z ustreznimi zdravili blokirali. Prav zato je pomembno redno jemanje zdravil.

Imamo tudi sami vpliv na krvni tlak?

Povišan krvni tlak delno lahko znižamo, če upoštevamo priporočila za zdrav način življenja (zdrava prehrana in dovolj telesne aktivnost)i. Če ob spremembi načina življenja, ki zajema opuščanje kajenja in alkohola, normalizacijo telesne teže, zmanjševanje količine soli in omejitev stresa ter redno telesno aktivnost, pride do znižanja krvnega tlaka, je potreben posvet z zdravnikom in prilagoditev terapije.