Sončne in senčne strani sonca
Komaj smo dočakali sončne in tople dni, že nas od vsepovsod bombandirajo z opozorili, da se je treba pred sončnimi žarki skriti. Da je spogledovanje s soncem lahko nevarno in da je porjavelost odgovor kože na poškodbo, nas opozarjajo. Spet drugi bodo vneto zatrjevali, da je sonce dobrodošlo za naše zdravje, saj se pod vplivom sončnih žarkov tvori vitamin D, ki je nujno potreben za naše kosti ter da je sonce naš naravni antidepresiv. Kdo ima prav?
Pravzaprav imata prav obe strani in pravilna so prav vsa našteta dejstva, tako sončna kot senčna. Vendar soncu ni potrebno zapirati polken in se skrivati pred njim, nujno pa je, da poskrbimo za ustrezno zaščito. Tako bo namreč sonce na nas delovalo blagodejno, a ne škodljivo.
Koža varuje telo pred sončnimi žarki, ki so vir ultravijoličnega (UV) sevanja in lahko poškodujejo celice. UV žarke delimo v tri skupine: UV-C (ne vpliva na kožo), UV-B (prodirajo v zgornje plasti kože) in UV-A (prodirajo globlje v kožo, prispevajo k staranju kože in nastanku kožnega raka). Koža ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki absorbira energijo ultravijoličnih žarkov in s tem preprečuje prodiranje UV žarkov v globlje plasti kože. Občutljivost za sončno svetlobo se razlikuje glede na raso, predhodno izpostavljenost soncu in tip kože. Seveda je vsak nekoliko občutljiv, vendar pa imajo temnopolti ljudje več melanina in so zato odpornejši proti škodljivim vplivom sonca. Pri prekomernem sončenju in nezadostni zaščiti se koža ne more sama obvarovati pred škodljivimi posledicami UV žarkov. Ločimo akutne ali zgodnje in kronične ali pozne posledice sončnih žarkov.
Akutne posledice sončenja (razvijejo se v 24 urah po izpostavljenosti sončnim žarkom) so:
KAKO PREPREČITI ŠKODLJIVE VPLIVE SONCA NA KOŽO?
- Izogibanje soncu:
Najboljši način preprečevanja škodljivih vplivov sonca je izogibanje močni, neposredni sončni svetlobi. Svetuje se zadrževanje v senci kadarkoli je pač to mogoče in izogibanje izpostavljenosti soncu med 10.00 in 16.00 uro. Ker takrat sonce najmočneje pripeka, je tudi njegova škodljivost največja. Soncu ne izpostavljamo dojenčkov in otrok do 3 let, starejših ljudi, srčnih bolnikov, … Oblačila in navadno okensko steklo filtrirajo skoraj vse škodljive žarke. Voda je slab UV filter; žarki lahko v bistri vodi prodrejo do 30 cm globoko. Tudi oblaki in megla slabo filtrirajo UV žarke, zato nas lahko sonce opeče tudi v oblačnih in meglenih dneh. Sneg, voda in pesek odbijajo sončno svetlobo in povečujejo količino UV žarkov, ki zadenejo kožo.
- Fizična zaščita:
Vključuje dolge rokave, dolge hlače, pokrivalo. Če so oblačila mokra, se njihova zaščitna funkcija zelo zmanjša. Nikakor ne smemo pozabiti na primerna sončna očala.
- Zaščitna sredstva:
Zaščitna sredstva vsebujejo sestavine, ki filtrirajo UV-A in UV-B žarke. Nanesite jih 20 – 30 minut pred odhodom na sonce in nanos ponovite vsaki 2 uri oziroma po navodilu proizvajalca. Še posebej bodite pozorni na robove kopalk in dobro zaščitite občutljive dele. Predvsem pa nanesite dovolj zaščitnega sredstva. Izkušnje kažejo, da ponavadi nanašamo premalo teh sredstev. Za enkraten nanos pri odrasli osebi porabite približno 35 ml zaščitnega sredstva. V praksi to pomeni, da na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo z vratom nanesete po 5 ml oziroma 1 čajno žlico sredstva. Če sredstva za sončenje niso odporna proti vodi, mora biti nanos pogostejši, kajti voda in znoj izpereta zaščitno sredstvo. Zato je potrebno, da izbiri ustreznega zaščitnega sredstva namenimo posebno pozornost!
V lekarni je na voljo veliko kakovostnih pripravkov za zaščito kože. Na voljo so v obliki krem, mleka, pen, … Uporabljajte izdelke, ki ščitijo pred širokim spektrom svetlobe in filtrirajo tako UV-A kot UV-B žarke. Ne izbirajte tiste s prenizkim SPF (sun protection factor). Preprosto predstavljeno število pove, kolikokrat dlje je lahko zaščitena koža izpostavljena soncu, ne da bi se pojavile opekline, v primerjavi z nezaščiteno kožo (če ima proizvod npr. SPF 10, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 10x dlje, kot če bi bili nezavarovani). Pri srednji občutljivosti naj bi se uporabljal pri izpostavljenosti soncu najmanj zaščitni faktor 15, seveda pa je to odvisno še od zemljepisne širine, časa izpostavljanja, tipa kože, … Za višje zaščitne faktorje naj se predvsem odločajo svetlolasi, modrooki, svetlopolti ljudje ter otroci. Prva tako bodite pozorni na teksturo in predvsem pri otrocih na sestavo izdelka. Razlikovati namreč moramo med različnimi skupinami zaščitnih faktorjev. Zaščitni faktorji so namreč lahko kemični ali fizikalno-mineralni (titanov dioksid, cinkov oksid). Kemični filtri se vpijejo v kožo in delujejo v globljih plasteh kože, fizikalni pa tvorijo neviden zaščitni film in delujejo kot tisoče majhnih ogledalc, ki odbijajo svetlobo in jih priporočamo predvsem pri otrocih, v izogib absorbcije kemičnih faktorjev.
Ob kopici izdelkov, ki jih ponujajo praktično vsepovsod, bodimo zares previdni in izbiro kvalitetnega izdelka zaupajmo farmacevtu v lekarni, ki bo dodal tudi nasvet! Da bodo poletni dnevi zares sončni!
