ZANIMIVOSTI

Praznično-z mislijo na okolje

Kot piše ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE:

Božično drevesce naj bi tradicionalno krasili 24. decembra, na predvečer božiča, a je industrija potrošništva naredila svoje in ni jih malo, ki drevesce – naravno ali umetno – postavijo in okrasijo že mesec prej. Novoletna okrasitev pa se vsako leto obarva nekoliko drugače in marsikdo vsako leto znova kupuje nove okraske, v trendovskih barvah in oblikah. Je to res nujno? Ne glede na praznično vzdušje bi morali pomisliti tudi na okolje.

Praznična krasitev doma z zimzelenim zelenjem že od nekdaj simbolizira moč življenja sredi mrzle in turobne zime. Če tudi sami cenimo to sporočilo, je prav, da si omislimo takšno novoletno smrečico ali božično drevesce, ki je zraslo v naravi in na poti do nas pripotovalo čim manj kilometrov, saj to močno obremenjuje okolje.

Umetno drevesce za več let?
Umetno smrečico lahko uporabljamo več let, zato se zdi vsaj na prvi pogled naravi prijazna izbira. Prvič so se pojavile proti koncu 19. stoletja v Nemčiji kot odgovor na pretirano izsekavanje tamkajšnjih gozdov, sloves do okolja prijazne izbire pa so dobile konec osemdesetih let 20. stoletja, ko so začele izpodrivati naravne smrečice iz gozdov in namenskih nasadov – tudi stroka je takrat zagovarjala mnenje, da z izbiro umetnega drevesca ohranimo pri življenju naravno smrečico, ki s fotosintezo zmanjšuje delež ogljikovega dioksida v zraku. Danes vemo, da so slaba izbira, kajti k njihovemu (velikemu) okoljskemu odtisu, ki ga pretežno predstavlja izpust ogljikovega dioksida, je treba prišteti še rabo energije za pridobivanje surovin za njihovo izdelavo in transport (največ jih v naše trgovine pripotuje z drugega konca sveta, s Kitajske). Če upoštevamo še, da bodo drevesca svojo pot razgradnje končala šele čez nekaj sto let, se nakup umetne različice ne zdi več tako prijazen okolju, kajne?

Najcenejša umetna drevesca so največkrat izdelana iz polivinilkorida, cene se začnejo pri približno petih evrih, a je že na daleč videti, da so umetna. Bolj naraven je videz umetnih drevesc, katerih iglice in veje so izdelane iz polietilena (PE), tista, ki so v celoti izdelana iz tega materiala, pa od naravnih ločimo le po tem, da so preveč popolna in simetrična – v naravi namreč takšne simetrije ni. Cene takšnih drevesc se povzpnejo tudi krepko čez sto evrov.

Odsluženo smrečico iz umetnih materialov odložimo v ustrezen zabojnik v zbirnem centru. Če je še uporabna, jo odložimo v poseben, ponovni uporabi namenjen kotiček v zbirnem centru, ali pa jo odnesemo v enega izmed centrov ponovne uporabe.

Osnovna surovina za izdelavo umetnih smrečic je nafta, zanje se porabi veliko energije in vode, po koncu uporabe pa postanejo nekoristen odpadek, ki ga je težko predelati.

Največ dva kilograma mahu
Kam po mah, ki ga v predprazničnih dneh uporabljamo za postavitev jaslic? V gozd, seveda. A pozor: naberemo ga lahko največ dva kilograma, in sicer tako, da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu. V nasprotnem primeru je zagrožena globa – od 200 do 400 evrov. Še višja globa, od 300 do 5000 evrov, grozi posamezniku, ki bi v gozdu posekal smrečico brez dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije (pravnim osebam in samostojnim podjetnikom od 2500 do 50.000 evrov). Nadzor nad pridelavo okrasnih drevesc in pridobivanjem mahov je v pristojnosti gozdarske inšpekcije, nadzor nad trženjem pa opravlja tržna inšpekcija.

Naravno drevesce – z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije
Ljubitelji narave se najraje odločijo za nakup naravnega drevesca. Ponudba večinoma umetno vzgojenih drevesc različnih oblik in velikosti v trgovskih centrih in na tržnicah je velika. Med domačimi drevesnimi vrstami prevladujejo navadna smreka, domača bela jelka in bori, med tujimi španska in grška jelka (obe imata kratke temno zelene iglice, ki so na spodnji strani obarvane srebrno), kavkaška jelka (iglice se na njej obdržijo tudi več mesecev po tem, ko se je drevo posušilo, kar se ob pospravljanju prazničnega okrasja izkaže za zelo praktično lastnost), različne vrste borov in srebrnih smrek. Drevesca iz tujih drevesnih vrst so priljubljena tudi zato, ker so običajno bolj košata in lepše raščena kot denimo domača smreka, ki je najbolj pogosto doma pridelano drevesce. Z ekološkega vidika pa je njihov nakup manj prijazen do okolja kot nakup drevesc, vzgojenih pri nas – njihov ogljični odtis je namreč zaradi transporta in intenzivne pridelave precej večji.

Za prodajo vzgojena drevesca so označena s plombo in z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, ki dokazujeta, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje. V gozdu in na drugih gozdnih površinah jih lahko vzgajajo le lastniki gozdov, ki so pridobili odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so zapisani usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način. Večina pri nas posekanih prazničnih drevesc je s Kočevskega, z zaraščajočih se kmetijskih površin, ki jih s košnjo nihče ne vzdržuje. Drevesca, namenjena za prodajo v decembru, pri nas vzgaja tudi nekaj podjetij in zasebnikov, in sicer jih zasadijo pod daljnovodi in tam, kjer kmetijska pridelava ni mogoča, razvoj gozda pa ni zaželen. Tako gojena drevesca so običajno bolj košata in simetrična kot negojena, saj imajo več prostora za rast.

Pri nakupu naravne smrečice je pomembno, da ima močno steblo (to vsebuje več vlage in zato smrečica dlje zdrži) in na otip vlažne iglice.

Kam z odsluženim naravnim drevescem?
Odsluženo naravno drevece odložimo v zabojnik za biološke odpadke – veje razrežemo na manjše kose, deblo pa odpeljemo v zbirni center v zabojnik za zeleni odrez. V ljubljanskem zbirnem centru iz odsluženih naravnih drevesc nastane kompost. Razrezane veje lahko odložimo tudi na domači kompost, deblo pa uporabimo za kurjavo.

Na Dunaju v enem letu zberejo za skoraj 700 ton odsluženih naravnih prazničnih drevesc in jih “ponovno uporabijo” za ogrevanje gospodinjstev in pridobivanje električne energije.

Živo drevesce – v loncu
Marsikdo se v skrbi za naravo odloči za drevesce v loncu. Zanj je najbolj prijazno, da okrašeno stoji zunaj, da ne zmotimo njegovega naravnega ritma rasti. Če ga bomo imeli v stanovanju, z njim ravnamo podobno kot s sobnimi rastlinami – poskrbimo, da ni v bližini virov toplote, redno ga zalivamo in v prostoru vzdržujemo čim višjo zračno vlago.

Po praznikih ga lahko presadimo na vrt, kar je najbolje storiti spomladi, ko je idealen čas za sajenje iglavcev. Izberimo dan brez vetra, izkopljimo jamo s premerom 60 centimetrov in globoko 50 centimetrov, razrahljajmo dno, v jamo položimo drevesce skupaj z zemljo, ki ga obdaja, in zasujmo z zemljo. Smreki najbolj ugajajo peščena tla, jelka pa bolje uspeva v tleh, bogatih s humusom.

Živo drevesce je sicer najbolje presaditi kar s posodo vred. S tem preprečimo pretirano izsuševanje, drugo leto pa ga bo preprosto izkopati. Če so se medtem, ko je bilo drevesce na toplem v stanovanju, že začeli odpirati popki, ga ne smemo takoj postaviti na prosto, na običajne razmere se mora postopoma prilagajati v rastlinjaku (če ga imamo) ali v drugem primernem prostoru.

Lahko ga tudi najamemo
Če se nam ne ljubi ukvarjati z vsem naštetim, je tu še ena možnost – najem prazničnega živega drevesca. Na spletni strani www.zeleno-drevo.si si lahko izberemo na naraven način vzgojeno in od 80 do 300 centimetrov veliko srebrno ali navadno smreko, omoriko ali normandsko jelko. Drevesce najamemo za približno 30 dni (pripeljejo ga decembra in odpeljejo januarja, cena najema vključuje izkop, ulončitev, dostavo (na območju Mestne občine Ljubljana je dostava brezplačna), odvoz in primerno hrambo oziroma ponovno posaditev, odvisna pa je od velikosti izbranega drevesca – za najmanjšega je treba odšteti 50 evrov, za največjega 130.

Iz lesa, kartona ali le nekaj vej
Za praznično okrasitev doma lahko namesto naravnega ali umetnega drevesca uporabimo katero koli zimzeleno drevnino. Poudarek je na zimzelenosti – večnem zelenju, ki je »živo« tudi v najhujšem mrazu. Zakaj ne bi bili za spremembo malo kreativni in drevesce izdelali kar sami, iz odpadnih materialov ali suhih vej dreves? Naberemo jih lahko med sprehodom po gozdu, jih damo v malo večjo vazo in okrasimo, kar lahko storimo tudi z naravnimi okraski iz papirja, s posušenimi rezinami jabolk, limon in pomaranč, kot so to počeli pred pol tisočletja na severu Evrope – ne samo da bo lepo na pogled, tudi prijetno bo dišalo.

Minimalen ogljični odtis imajo tudi umetna drevesca iz kartona ali kakšnega drugega, enkrat že uporabljenega materiala, še zlasti, če ga je mogoče reciklirati. V zadnjih letih se je kot material za izdelavo prazničnih drevesc uveljavil les. Kar nekaj slovenskih izdelovalcev in oblikovalcev je že ponudilo zanimive trajnostne ideje iz domačih vrst lesa, ki pričarajo toplo naravno vzdušje.

praznicno z mislijo na okolje trajnostne ideje1 praznicno z mislijo na okolje trajnostne ideje2

Več slovenskih oblikovalcev je že ponudilo zanimive trajnostne ideje iz domačih vrst lesa, ki pričarajo toplo naravno vzdušje (levo: božično drevo Yelka 1, Hello Yellow House; desno: božično drevo Spira 1, Luka Zajc Design, )

Kam z odsluženimi okraski?
Vedno bolj se zavedamo (pre)velike količine stvari, ki jih kopičimo okoli sebe, zato je tudi ob praznični okrasitvi doma smiselno razmisliti, kako bi lahko uporabili okraske, ki jih že imamo. Če smo se jih naveličali, a lahko še vedno služijo svojemu namenu, jih odnesimo v enega izmed centrov ponovne uporabe, kjer jim bodo vlili novo življenje. Seznam tovrstnih centrov najdete na spletni strani www.cpu-reuse.com/.

Ob brskanju po družbenih omrežjih bomo mimogrede našli še kakšen naslov, kjer sprejemajo rabljene, a še uporabne stvari. Denimo Sončkovo tržnico rabljenih predmetov, ki deluje v Ljubljani, Celju, Kopru, Kranju, na Ptuju in v Krškem – podarjene stvari prodajajo po simboličnih cenah, izkupiček pa podarijo Sončku, Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije.

Če razmišljamo o nakupu novih okraskov, izberimo takšne, ki bodo uporabni več let. Izbira naravnega okrasja, okraskov in likov iz lesa, kartona, volne in tkanine, ki so tako ali drugače povezani z božično-novoletnimi prazniki, se je v zadnjih letih v trgovinah povečala. Veliko je lesene dekoracije iz brezovega lesa, priljubljeni so večji ali manjši storži, steklene bunke in podobno. Storže lahko naberemo tudi sami – popršeni s svetlečim se prahom so preprost, a zelo lep naravni okras.

 

VIR: ZPS.SIAVTORICA: Barbara Primc – FOTO: ZPS.SI